
Predstavljajte si, da vam kljub dovolj spanca in na videz zdravi prehrani poleti vseeno pade koncentracija, ste bolj utrujeni kot običajno, mišice pa vas nenadoma začnejo zbadati s krči. Marsikdo bi krivil zgolj vročino. A pogosto se za tem skriva nekaj bolj prikritega – mineral, ki ga poleti izgubljamo hitreje, kot si mislimo: jod.
Znanka, ki vsako poletje preživlja ob morju, mi je pred časom povedala, da je nekega vročega julija opazila, da preprosto ni mogla razmišljati jasno – tudi po dobrem spancu je bila zamegljena, pozabljala je stvari, mišice v nogah pa so jo pogosto zbadale s krči. Zdravnica ji je predlagala krvni pregled delovanja ščitnice, izvidi pa so pokazali mejne vrednosti, ki jih je povezala prav s premajhnim vnosom joda med poletnimi meseci. Od takrat pazi, da poleti uživa več rib, mlečnih izdelkov in jodirane soli, po njenih besedah pa se od tega počuti bolj bistra in manj utrujena.
Pomanjkanje mineralov je poleti pogostejši pojav, kot bi si morda mislili – bistveno pogostejši kot pozimi. Lahko se kaže kot glavoboli, utrujenost in vrsta drugih težav. S povečanim potenjem namreč hitreje izgubljamo ne le vodo, temveč tudi minerale in vitamine, zato je poleti toliko bolj priporočljiva raznolika prehrana, bogata s sadjem in zelenjavo, ob tem pa seveda tudi zadostna količina tekočine. Več o tem, kaj vam znoj pravzaprav sporoča o vašem telesu, in katera poletna živila vas najbolje hidrirajo, si lahko preberete tudi na naši strani.
Med minerali poleti še posebej izstopa jod, saj ga z vedno bolj osiromašeno hrano pogosto ne zaužijemo dovolj. Zato ni presenetljivo, da so težave s ščitnico po nekaterih podatkih vse pogostejše. Jod namreč ne vpliva samo na delovanje ščitnice, ampak posredno tudi na možgane, kožo in prebavo – bistvenega pomena je za sintezo ščitničnih hormonov ter za normalno presnovo in delovanje živčevja. Kadar telesu joda primanjkuje, se lahko pojavijo mišični krči, suha koža, šibkejši lasje in nohti, slabša koncentracija in spomin, pomanjkanje energije, razdražljivost, večja utrujenost, po nekaterih ugotovitvah pa tudi nihanja razpoloženja. Podobne znake opisuje tudi članek o štirih korakih za zdravo ščitnico.
Pomanjkanje tekočine v poletnih mesecih pogosto poslabša tudi pomanjkanje mineralov, saj gre roka v roki. Veliko joda sicer najdemo v morskih sadežih in algah, pa tudi v perutninskem mesu, jajcih, mlečnih izdelkih, jagodičevju, čebuli, špinači, blitvi in redkvicah – po podatkih baze Prehrana.si pa je glavni vir joda v naši prehrani vseeno jodirana sol, mleko in mlečni izdelki ter ribe. To pogosto ne zadostuje vsakomur enako, zlasti tistim, ki se jodirani soli izogibajo.
Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) je leta 2014 objavila obsežno znanstveno mnenje o priporočenih dnevnih vnosih joda, v katerem za odrasle predlaga povprečno dnevno potrebo okoli 150 mikrogramov, za nosečnice in doječe matere pa nekoliko višjo (EFSA, Dietary Reference Values for iodine). Podobne smernice navaja tudi ameriški Urad za prehranska dopolnila pri ameriškem Nacionalnem inštitutu za zdravje (NIH ODS), ki opozarja, da je jod ključen za delovanje ščitničnih hormonov T3 in T4, ti pa uravnavajo presnovo ter so pomembni za razvoj možganov pri plodu in dojenčkih.
V Sloveniji ima pomanjkanje joda dolgo zgodovino. Kot navaja Diagnostični laboratorij Medicare Plus, so bila nekatera slovenska območja zaradi izpiranja tal z jodom tako revna, da se je pri prebivalstvu pojavljala golšavost, zato so leta 1953 uvedli obvezno jodiranje kuhinjske soli, odmerek pa so leta 1999 še povečali. Ta ukrep je pomanjkanje joda v veliki meri omilil, a Slovenija po tej razvrstitvi še vedno spada med območja z blago (I. stopnje) endemsko izpostavljenostjo jodu. To pomeni, da je pri tistih, ki jodirano sol redkeje uporabljajo ali se ji namenoma izogibajo, tveganje za pomanjkanje še vedno prisotno. Če vas zanima, kako lahko pomanjkanje joda vpliva tudi na telesno težo, si lahko preberete tale prispevek, o širši povezavi med mikrohranili in počutjem pa tukaj.
Rešitev za marsikoga leži v bolj raznoliki, sezonski prehrani – o prednostih sezonskega sadja in zelenjave poleti smo pisali tudi na Vemkajjem.si. Kadar prehrana kljub trudu ne zadostuje, so lahko rešitev tudi prehranska dopolnila, a pri teh velja biti previden: izbirajte preverjene izdelke z jasno navedbo vsebnosti in izvora, pred uvedbo pa se, tako kot v zgornji zgodbi, raje posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom, saj ima lahko prevelik vnos joda enako neprijetne posledice kot premajhen.
Za konec še opozorilo, ki ga velja vzeti resno: z jodom ne pretiravajte. EFSA za odrasle navaja zgornjo mejo varnega vnosa pri približno 600 mikrogramih na dan, prekomeren vnos pa lahko ščitnici škoduje prav tako kot pomanjkanje. Če opažate več našteta znakov hkrati, je najbolje, da se namesto samodiagnoze in dopolnil najprej obrnete na zdravnika, ki lahko z enostavnim krvnim testom preveri delovanje vaše ščitnice.
Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.
O AVTORJU:
