Zakaj se redite kljub dieti? Krivec je morda pozabljeni mineral, o katerem skoraj nihče ne govori

Tehtnica se ne premakne, čeprav ste že tedne dosledni z dieto in redno telovadite? Morda niste naredili ničesar narobe. Krivec je lahko drobna žleza na vratu, ki brez zadostne količine enega samega minerala – joda – preprosto preklopi telo v "varčevalni način". In ta mineral je v naši prehrani vse pogosteje potisnjen ob rob.

Ko se telo spremeni, čeprav se prehranjujete enako

S podobno izkušnjo se je pred leti javno soočila tudi svetovno znana manekenka Gigi Hadid. V pogovoru za revijo Elle je razkrila, da se je njen metabolizem "spremenil kot noro", potem ko so ji diagnosticirali Hashimotovo bolezen ščitnice, avtoimuno stanje, ki prizadene delovanje te žleze. Povedala je, da je ves čas jedla enako, a je njeno telo hrano začelo predelovati povsem drugače (Gigi Hadid Reveals Thyroid Disease, Refinery29). Njena izkušnja seveda ni posledica pomanjkanja joda, temveč avtoimunske bolezni, a lepo ponazarja, kako močno lahko že majhna sprememba v delovanju ščitnice vpliva na težo in počutje – ne glede na to, kako disciplinirano se sicer prehranjujemo.

Prav zato je smiselno pobliže pogledati, kaj se dogaja, ko ščitnici primanjkuje surovine, ki jo najbolj potrebuje – joda.

Zakaj je jod tako pomemben

Jod je eden ključnih mineralov za naše zdravje. Telo ga potrebuje za tvorbo ščitničnih hormonov, ti pa uravnavajo skoraj vse presnovne procese – od porabe kisika do delovanja srca, možganov in prebave. Med pogosteje omenjenimi znaki pomanjkanja joda so zaspanost, občutek šibkosti, stalen občutek mraza, slabša volja in nihanje razpoloženja, v hujših primerih pa lahko dolgotrajno pomanjkanje obremeni tudi srce (World Health Organization – Iodine deficiency). Znanstvena literatura pomanjkanje joda povezuje tudi z manj ugodnimi vrednostmi holesterola – ameriška raziskava na podlagi podatkov NHANES je na primer pokazala, da je nižja koncentracija joda v urinu povezana z večjo verjetnostjo neugodnega lipidnega profila (Iodine Status and Dyslipidemia, PMC – National Library of Medicine). V manjši klinični raziskavi na skupini žensk zુ prekomerno telesno maso je dodajanje joda v obdobju šestih mesecev spremljalo tudi znižanje skupnega holesterola (Iodine Supplementation Shown to Improve Thyroid Function and Cholesterol Levels, Natural Health Research Institute). Podobno je slovensko strokovno gradivo v reviji Medicinski razgledi jod opisalo kot enega temeljnih gradnikov delovanja ščitnice (Gaberšček, Zaletel: Jod in ščitnica, Medicinski razgledi, 2012).

Poenostavljeno povedano: kadar joda primanjkuje, ščitnica ne more proizvesti dovolj hormonov, telo pa se prilagodi tako, da začne varčevati z energijo. Temu ljudje pogosto pravijo, da se "redijo že samo, če pogledajo hrano". Podrobneje o tem, kako ščitnični hormoni upravljajo naše telo, si lahko preberete v prispevku Kaj ščitnični hormoni počnejo našemu telesu?, o zgodnjih telesnih opozorilih pa v članku 6 opozoril na stopalih, ki jih ne smete spregledati. Seveda pa jod ni pomemben le takrat, kadar se trudite shujšati – enako velja tudi, če s telesno težo nimate nikakršnih težav.

Kje dobimo največ joda

Največ joda najdemo v morski zelenjavi in morskih algah, ribah, ribjem olju ter morskih sadežih. Njegov dober vir so tudi nekatere mineralne vode, seveda pa tudi obogatena (jodirana) kuhinjska sol – pri slednji je vredno vedeti, da se jod med kuhanjem v veliki meri izgubi, zato jo je najbolje dodajati surovi hrani, torej šele na koncu priprave jedi (Zakaj je pomembno uživanje jodirane soli, Siol.net). Če iščete konkretno idejo za obrok, bogat z morskimi sestavinami, poskusite recept za Solato iz morskih sadežev, dober vir joda in koristnih maščobnih kislin pa najdete tudi v ribah, ki so del sredozemske prehrane. Zanimivo kombinacijo virov joda ponuja tudi napitek iz sedmih sokov za boljšo ščitnico, o splošnih prehranskih navadah, ki podpirajo zdravje te žleze, pa lahko preberete v prispevku 4 stvari, da se izognete težavam s ščitnico.

Za konec pa še najpomembneje: ali ste vedeli, da ima jod tudi veliko sovražnikov?

Kar nekaj vrst zelenjave lahko namreč zmanjšuje vpojnost joda in tako – po nekaterih ocenah – oslabi tudi učinek drugih mineralnih snovi, in sicer tudi do 30–70 odstotkov. Gre za tako imenovane goitrogene snovi, ki jih največ najdemo v surovem zelju, cvetači, brstičnem ohrovtu, stročnicah in sojinih izdelkih. Kako te snovi vplivajo na ščitnico in katera živila jih vsebujejo največ, smo podrobno opisali v prispevku Vsi sovražniki ščitnice.

Dobra novica je, da kuhana zelenjava izgubi približno tretjino svoje "moči" – kar v enaki meri velja tudi za njene negativne učinke na vpojnost joda. Zato je smiselno, da se tem živilom med dieto poskušate delno ogniti oziroma jih vsaj omejiti, predvsem v surovi obliki. Velja pa tudi opozoriti, da novejše raziskave temu vplivu pripisujejo manjši pomen, kot je veljalo nekoč, in da pri zmernem, raznolikem uživanju te zelenjave pri zdravih ljudeh večinoma ni razloga za skrb (Priporočila za ljudi s hipotiroidizmom, Senior24).

Kaj lahko storite

• Jodirano kuhinjsko sol uporabljajte surovo, torej dodano tik pred serviranjem, ne med kuhanjem.
• V jedilnik občasno vključite morske alge, ribe ali morske sadeže.
• Zelenjavo iz družine križnic (zelje, cvetača, brstični ohrovt) med intenzivnejšim hujšanjem raje skuhajte, kot da jo uživate surovo v večjih količinah.
• Če opažate vztrajno utrujenost, občutek mraza ali nepojasnjeno pridobivanje telesne teže kljub urejeni prehrani, o tem povprašajte svojega zdravnika – enostaven krvni test lahko razjasni, ali gre za težave z delovanjem ščitnice.

Če vas zanima, zakaj se lahko presnova upočasni tudi zaradi prehitrega ali prestrogega hujšanja samega, si preberite tudi 3-dnevna dieta nevest: kaj v resnici izgine v treh dneh in ali je to res samo maščoba?

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.