Brokoli, plastika in pesticidi: kdo vse tiho sabotira vašo ščitnico?

Predstavljajte si žlezo, veliko komaj za metuljček na vratu, ki naj bi po mnenju strokovnjakov usklajevala vaš srčni utrip, telesno temperaturo, težo in energijo – vse hkrati. To je ščitnica. In prav zato, ker je tako vpletena v vse, lahko že majhne motnje v njenem delovanju po nekaterih ugotovitvah povzročijo vrsto simptomov, ki jih redkokdo poveže z njo: utrujenost, mrzle roke, suha koža, nihanje teže.

Podobno izkušnjo je javno opisala tudi znana ameriška manekenka, ki je pred leti razkrila, da ji je bila diagnosticirana Hashimotova bolezen, avtoimunska motnja ščitnice. Povedala je, da se je njena telesna teža in počutje spremenilo veliko prej, preden je dobila diagnozo, in da ji je šele ustrezno zdravljenje pomagalo, da je delovanje ščitnice spet uravnala. Njena zgodba je marsikoga opozorila, da so lahko spremembe telesa, ki jih pogosto pripišemo lenobi ali stresu, v resnici povezane s to majhno, a pomembno žlezo.

Snovi, ki prihajajo iz okolja in lahko motijo delovanje določenih žlez v našem telesu, imenujemo endokrini motilci. To so kemične ali naravne spojine, ki motijo naše hormone. Izraz "endokrini motilec" so prvič skovali leta 1991 na znanstvenem srečanju Wingspread v ameriškem Racinu, vendar zgodba sega dlje nazaj (Wingspread Consensus Statement).

Že v 60. letih so znanstveniki pri pticah in krokodilih opazili, da so imeli zaradi določenih sintetičnih kemikalij težave z razmnoževanjem. Eden najbolj znanih primerov je zdravilo dietilstilbestrol (DES), sintetična oblika estrogena, ki so ga v ZDA dajali nosečnicam, da bi preprečili splav. Kasneje so ugotovili, da so dekleta, rojena tem materam, pogosteje razvila redko obliko raka in nepravilnosti reproduktivnega sistema – DES danes velja za prvi prepoznani endokrini motilec (NIEHS o zgodovini DES).

Kako lahko hrana zmoti ščitnico?

Ko govorimo o motilcih ščitnice, ne gre le za kemikalije iz industrije, temveč tudi za nekatere naravne sestavine hrane. V ljudskem jeziku bi rekli, da obstajajo živila, ki so "težka" za ščitnico. Najbolj znane so goitrogene spojine, ki jih najdemo v sadju, zelenjavi, oreških in stročnicah. Na splošno so za zdravje koristne, pri ščitnici pa lahko po nekaterih ugotovitvah povzročijo težave, saj ovirajo delovanje encima, imenovanega tiroidna peroksidaza (TPO).

TPO je nekakšen "predelovalni stroj" za jod. Jod, ki ga dobimo iz hrane (npr. iz morske soli ali rib), mora ta encim najprej predelati v obliko, ki jo ščitnica lahko uporabi za izdelavo hormonov, predvsem T3 in T4. Če TPO ne deluje optimalno, telo težje izdela te hormone, kar lahko vodi do upočasnjenega metabolizma. Več o tem, kaj ščitnični hormoni sploh počnejo v telesu, si lahko preberete tudi v prispevku Vaše roke vedo več, kot si mislite, kjer smo opisali, kako se počasnejše delovanje ščitnice pogosto najprej pokaže na koži in nohtih.

Goitrogene snovi delimo na tri glavne skupine: goitrine, tiocianate in flavonoide.

• Goitrini in tiocianati nastanejo v rastlini, ko jo prerežemo ali prežvečimo.
• Flavonoidi so antioksidanti (sicer zelo zdravi!), ki jih bakterije v našem črevesju lahko spremenijo v goitrogene snovi.

Med hrano, ki ima največ goitrogenov, so križnice, kot so brokoli, zelje, koleraba, brstični ohrovt, redkev, cvetača in hren. Na seznamu so tudi soja ter črni in zeleni čaj.

Če te rastline uživamo zmerno, po trenutnih ugotovitvah ni razloga za paniko. Znanstveni pregled iz leta 2018 je pokazal, da pri zdravih ljudeh običajno uživanje križnic ne povzroča težav s ščitnico, pri tistih z blago motnjo delovanja pa lahko celo koristi zaradi antioksidantov in vlaknin, kuhanje pa dodatno zmanjša vsebnost goitrogenov (Cruciferous vegetables and the thyroid gland: friends or foes?, 2018). Podrobneje smo o tem, katerim živilom se je smiselno izogibati oziroma jih vsaj skuhati, preden jih pojemo, pisali tudi v prispevku 4 stvari, da se izognete težavam s ščitnico. Zanimivo pa je, da imajo iste rastline lahko tudi zaščitno vlogo – o tem, kako lahko pomagajo telesu pri naravnem uravnavanju hormonov, si preberite v članku Kako se na naraven način znebiti odvečnega estrogena?

Prehranska dopolnila – pomoč ali past?

Tudi nekatera prehranska dopolnila lahko po nekaterih ugotovitvah vplivajo na delovanje ščitnice. Na primer:

• Bacopa monnieri – rastlina, ki jo v ajurvedski medicini uporabljajo za krepitev spomina.
• Alge Fucus in Laminaria so bogate z jodom, pri pretiranem vnosu pa lahko dejansko povzročijo hormonsko neravnovesje.
• Morska solata – vrsta morske alge.
• Magnolija in poper (natančneje snov piperin iz popra) pogosto najdemo v izdelkih za hujšanje, skupaj s kofeinom, izvlečkom zelenega čaja in cimetom. Vse te sestavine lahko ob prekomernem uživanju po nekaterih ugotovitvah rahlo upočasnijo delovanje ščitnice.
• Selen (mineral, ki ga največ dobimo iz brazilskih oreškov) pomaga ščitnici pri tvorbi hormonov. Ščitnica ima namreč največjo koncentracijo selena med vsemi organi v telesu – o tem, katera živila vsebujejo največ selena, smo pisali v članku Živila z največ selena za zdravje ščitnice, o samem mineralu in njegovi vlogi v telesu pa v prispevku Selen: mineral, ki ga telo nujno potrebuje vsak dan.
• Omega-3 maščobne kisline (npr. iz ribjega olja) zmanjšujejo vnetja in podpirajo hormonsko ravnovesje.

Pregled raziskav kaže, da je pri osebah z nizko ravnjo selena tveganje za težave s ščitnico po nekaterih ugotovitvah povišano, zlasti pri avtoimunskih boleznih, kot je Hashimotov tiroiditis (Selenium nutritional status and thyroid dysfunction).

Kemikalije iz plastike: tih, a trdovraten sovražnik

V sodobnem svetu težko ubežimo plastiki. Težava je, da se iz nekaterih vrst plastike sproščajo snovi, ki posnemajo ali motijo naše hormone. Najbolj znana sta bisfenol A (BPA) in ftalati. BPA se pogosto nahaja v notranjih prevlekah pločevink, v plastenkah in celo v računskih listkih iz termičnega papirja. Ftalati pa mehčajo plastiko in jih najdemo v PVC izdelkih, igračah, vinilu in nekaterih embalažah.

Več raziskav je preučevalo povezavo med ravnjo BPA v krvi in vrednostmi ščitničnih hormonov, pri čemer nekatere ugotavljajo nižje vrednosti T4 pri osebah z višjo izpostavljenostjo BPA, druge pa take povezave ne potrdijo – rezultati so torej še vedno mešani in znanost jih dodatno raziskuje (The Impact of Bisphenol A on Thyroid Function, sistematični pregled). Kljub temu se strokovnjaki strinjajo, da je smiselno hrano in pijačo raje shranjevati v steklu ali nerjavečem jeklu ter se izogibati segrevanju hrane v plastiki, še posebej v mikrovalovni pečici.

Pesticidi: problem, ki ga ne moremo prezreti

Pesticidi so še ena skupina snovi, ki jih uvrščamo med endokrine motilce. Leta 2013 je Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) pregledala 287 pesticidov in ugotovila, da ima približno tretjina od njih potencial, da vpliva na delovanje ščitnice (Pesticides With Potential Thyroid Hormone-Disrupting Effects, Frontiers in Endocrinology).

Ker ščitnični hormoni igrajo ključno vlogo pri razvoju možganov, so najbolj občutljive skupine nosečnice in majhni otroci. Nekatere obsežne danske nacionalne raziskave, ki so spremljale matere in njihove otroke, nakazujejo, da so že majhne spremembe v ravni ščitničnih hormonov med nosečnostjo lahko povezane s slabšim nevrološkim razvojem otrok (Maternal Thyroid Function in Early Pregnancy and Child Neurodevelopmental Disorders).

Še to: ščitnica je eden redkih organov, ki ne sme delati ne premalo in ne preveč. Če dela premalo, nastopi hipotiroza, če dela preveč, pa hipertiroza – zmernost v vsem se najprej poruši prav pri ščitnici. Če opažate vztrajno utrujenost, spremembe teže ali druge nenavadne simptome, je najbolje, da se o tem posvetujete z zdravnikom, ki lahko z enostavnim krvnim testom preveri delovanje vaše ščitnice.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.