Kakav v prahu: tihi zaveznik pri skrbi za jetra in vitkejšo postavo

Znanstveniki Univerze Penn State so v raziskavi na miših ugotovili, da je dodajanje kakava v prehrano zmanjšalo maščobo v jetrih za 28 % in upočasnilo pridobivanje telesne teže za 22 % (Sun in sod., Journal of Nutritional Biochemistry, 2021). Gre sicer za študijo na živalih, zato rezultatov ne moremo neposredno prenesti na človeka, a najdba je dovolj zanimiva, da si zasluži pozornost.

Kakav v prahu namreč ni zgolj sestavina za vročo pijačo ali peko peciva. V sebi skriva bogastvo snovi, ki lahko po nekaterih ugotovitvah vplivajo na naše telo bolj, kot si mislimo.

Znanka, ki se je pred časom srečala z diagnozo zamaščenih jeter, mi je nekoč povedala, da je poleg sprememb, ki ji jih je predlagal zdravnik, v svojo jutranjo rutino uvedla tudi skodelico nesladkanega kakava namesto sladkega kapučina. Sama pravi, da se je po nekaj mesecih počutila bolje in da so bili naslednji izvidi spodbudnejši – seveda pa je hkrati spremenila tudi prehrano in več hodila. Njena izkušnja je zgolj osebna in ne dokaz, da kakav sam po sebi zdravi karkoli, a lepo ponazori, kako lahko majhne, trajne spremembe postanejo del širše zgodbe o bolj zdravem življenjskem slogu.

Kakav je naravno bogat s snovmi, ki imajo po nekaterih ugotovitvah pozitiven vpliv na zdravje. V njem najdemo precej vlaknin, ki so pomembne za dobro prebavo in občutek sitosti – podobno vlogo imajo tudi vlaknine v širšem pomenu, ki jih podrobneje razložimo v članku o tem, zakaj so vlaknine ključ do zdravja. Kakav vsebuje tudi železo, ki lahko pripomore k manjši utrujenosti, ter antioksidante – snovi, ki v telesu lovijo škodljive proste radikale in jih nevtralizirajo, preden povzročijo škodo.

Posebej zanimivi so polifenoli, naravne rastlinske spojine, ki naj bi po nekaterih raziskavah ščitile srce, ožilje, možgane in jetra. Kakav vsebuje tudi metilksantine, med njimi teobromin – snov, podobno kofeinu, ki spodbuja delovanje živčnega sistema nekoliko blažje in dlje časa. To pomeni, da vam lahko kakav da energijo, ne da bi vas "prevzel" tako intenzivno kot kava.

Omenjena študija Penn State, objavljena v reviji Journal of Nutritional Biochemistry, je preverjala, ali kakav lahko vpliva na težo in zdravje jeter pri debelih miših. Raziskovalci so debelim mišim 10 tednov dodajali kakav v prahu – natančneje 80 mg na gram hrane, kar bi pri ljudeh po njihovih izračunih ustrezalo približno 10 do 15 gramom kakava dnevno (ena do dve žlici).

Rezultati so bili zanimivi. Miši, ki so prejemale kakav:

• so pridobile 22 % manj telesne teže kot tiste brez kakava,
• so imele manjšo vranico, kar kaže na manj vnetja v telesu,
• so imele 28 % manj maščobe v jetrih,
• so imele 57 % nižji oksidativni stres (ta pospešuje staranje celic),
• so imele 75 % manj poškodb DNK v jetrih.

Avtor študije, prof. Joshua Lambert, ob tem izrecno opozarja, naj rezultatov nihče ne razume kot poziv, da preprosto dodamo pet skodelic kakava na dan, ne da bi karkoli drugega spremenili v prehrani. Priporoča raje, da kakav v zmernih količinah nadomesti druge, manj zdrave prigrizke, v kombinaciji z uravnoteženo prehrano in gibanjem (vir: Penn State News).

Brezalkoholna zamaščenost jeter (NAFLD) pomeni, da se maščoba v jetrih kopiči, čeprav oseba ne pije alkohola. Po podatkih ameriškega Nacionalnega inštituta za diabetes ter bolezni prebavil in ledvic (NIDDK) naj bi imelo to težavo približno 24 % odraslih Američanov, tveganje pa je še precej višje pri ljudeh s prekomerno telesno težo ali sladkorno boleznijo tipa 2 (NIDDK). Podobne deleže za Evropo navajamo tudi v članku o hrani in prehranskih dopolnilih proti zamaščenim jetrom, kjer smo podrobneje predstavili tudi vlogo mediteranske prehrane.

Bolezen je dolgo časa tiha – ne boli in ne kaže očitnih znakov. Dolgoročno pa lahko vodi v resnejše zaplete, med drugim cirozo jeter. Če vas zanima, kako prehrana s krčenjem ogljikovih hidratov vpliva na stanje jeter, si lahko preberete tudi članek Ali je manjši vnos ogljikovih hidratov primeren za zamaščena jetra?, prav tako pa je zanimiva povezava med pomanjkanjem železa in zamaščenimi jetri, ki jo pojasnjujemo v tem prispevku.

V omenjeni Penn State raziskavi so znanstveniki opazili tudi okrepljeno delovanje določenih encimov, kot sta superoksid dismutaza in glutation peroksidaza – telesnih "čistilcev", ki pomagajo razgrajevati škodljive snovi in obnavljati celice.

Po nekaterih ugotovitvah naj bi kakav pomagal na več načinov hkrati:

• Lahko prispeva k zmanjšanju vnetja, kar se lahko odraža v manj bolečin v sklepih in boljšem počutju.
• Nekatere raziskave nakazujejo, da spodbuja nastajanje novih mitohondrijev – drobnih "elektrarn" v celicah, ki proizvajajo energijo.
• Vsebuje vlaknine, ki pomagajo, da se sladkor počasneje sprošča v kri, kar prispeva k bolj stabilnemu krvnemu sladkorju.

Če vas zanima širša tema apetita in nadzora nad lakoto, si oglejte tudi članek 6 najboljših živil za zaviranje apetita, kjer med drugim pojasnjujemo vlogo vlaknin iz ovsa.

Strokovnjaki na splošno priporočajo zmerno uživanje – okvirno od 5 do 15 gramov kakava dnevno. To lahko dosežete tako, da:

• dodate žlico kakava v smuti,
• si pripravite topel napitek z rastlinskim mlekom in malo medu,
• uporabite kakav pri peki zdravih slaščic.

Pomembno je, da izberete nesladkan, čim manj predelan kakav – označen kot "100 % kakav brez dodatkov" ali "raw cacao".

Znana epidemiološka študija Golomb in sodelavcev, objavljena v reviji Archives of Internal Medicine, je med približno 1000 odraslimi ugotovila, da so tisti, ki so pogosteje uživali čokolado, v povprečju imeli nižji indeks telesne mase kot tisti, ki so jo uživali redkeje – tudi po prilagoditvi za kalorije in nasičene maščobe (Golomb in sod., 2012, PMC). Avtorji ob tem poudarjajo, da gre za povezavo, ne za dokaz vzročnosti – rezultat torej ne pomeni, da čokolada sama po sebi pomaga pri hujšanju.

V drugi, pogosto citirani raziskavi so pri Univerzi v L'Aquili ugotovili, da lahko uživanje temne čokolade z visoko vsebnostjo polifenolov pri zdravih osebah zniža krvni tlak in izboljša občutljivost na inzulin (Grassi in sod., American Journal of Clinical Nutrition, 2005). Podobne ugotovitve o kakavovih flavanolih in krvnem tlaku smo podrobneje predstavili tudi v članku Ali temna čokolada znižuje krvni tlak?, kjer omenjamo tudi raziskavo Univerze v Surreyju.

Če vas zanima širša vloga antioksidantov v prehrani, si lahko preberete tudi Antioksidanti, ki ščitijo pred rakom in boleznimi srca, o povezavi med temno čokolado in možgansko kapjo pa v prispevku Priljubljena čokoladna sladica proti možganski kapi.

V Srednji Ameriki so kakav uživali že pred tisočletji, v ljudskem izročilu pa so mu pripisovali okrepčevalne lastnosti. Tudi pri nas so v zimskih dneh pogosto pripravljali močnejši kakav brez sladkorja, z žlico medu in ščepcem cimeta. Take izkušnje so seveda del ljudskega izročila in ne nadomeščajo znanstvenih dokazov, a lepo pokažejo, da je kakav že dolgo del naše prehranske kulture.

Čeprav rezultati živalskih študij ne pomenijo samodejno enakih učinkov pri ljudeh, obstaja vse več indicev, da lahko že žlička kakovostnega kakava, vključena v uravnoteženo prehrano, prispeva k boljšemu počutju. Kakav sam po sebi ne bo "pozdravil" zamaščenih jeter ali odvečnih kilogramov – je pa lahko koristen dodatek k bolj zdravemu življenjskemu slogu, gibanju in raznoliki prehrani. Če imate diagnosticirano bolezen jeter ali druge presnovne težave, se o vključitvi kakava v svojo prehrano vsekakor pogovorite z zdravnikom ali dietetikom, saj tovrstna diagnoza zahteva individualno obravnavo. Tudi za splošne nasvete o hrani, ki podpira jetra, si lahko ogledate naš prispevek Kaj jesti, da zaščitimo jetra.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.