
Obstajajo živila, ki jih imamo pred nosom že vse življenje, pa jih podcenjujemo. Polenta je eno takih. S polento lažje do vitkejše postave – to ni reklamni slogan, ampak naslov članka, ki ga je na Vemkajjem.si prebralo na tisoče bralcev. In z razlogom.
Znanka, ki se je po novem letu odločila poenostaviti prehrano, mi je zaupala svojo izkušnjo: „Nisem si mogla privoščiti dragih pripravljenih obrokov, zato sem se spomnila na polento, ki jo je vedno kuhala mama." Po štirih dneh se je počutila lažje, prebava je bila urejena, lakota pa precej manjša kot sicer. Podobno izkušnjo je delila tudi njena sodelavka, ki je polento sprva jemala kot "revno hrano iz otroštva", nato pa ugotovila, da ji prav preprostost – brez štetja kalorij in brez zapletenih receptov – najbolj ustreza. Obe poudarjata isto: največja prednost ni bila hitra izguba kilogramov, temveč občutek nadzora nad lastno prehrano.
Polenta je jed, ki jo pripravljamo s kuhanjem koruznega zdroba, in spada med tradicionalne slovenske jedi, ki po krivici izginja z naših jedilnikov. Njena prednost pri uravnavanju teže temelji na dveh ključnih lastnostih: razmeroma nizki kalorični vrednosti in visoki vsebnosti vlaknin.
Za 100 gramov kuhane polente velja, da ima le okoli 70 kalorij. Po podatkih ameriškega ministrstva za kmetijstvo (USDA FoodData Central) ena skodelica suhega koruznega zdroba vsebuje okoli 8 gramov vlaknin – kar je dober delež priporočenega dnevnega vnosa, pri razmeroma nizki energijski vrednosti.
Vlaknine v polenti naj bi delovale takole: v črevesu vpijejo vodo, nabreknejo in lahko podaljšajo občutek sitosti. Sodobna prehranska veda nakazuje, da lahko zadosten vnos vlaknin prispeva k daljšemu občutku sitosti in lažjemu uravnavanju telesne teže – to potrjuje tudi pregledna študija, objavljena v strokovni reviji Nutrition, ki povezuje višji vnos vlaknin z nižjim energijskim vnosom in lažjim vzdrževanjem telesne teže. Marsikdo po obroku s polento poroča o manjši lakoti kasneje čez dan – a individualni odzivi se seveda razlikujejo.
Poleg tega koruza vsebuje železo, magnezij in cink – minerale, ki so pomembni za splošno delovanje telesa. Koruza ima razmeroma nizek glikemični indeks in lahko blagodejno vpliva na prebavo, hkrati pa je naravno brez glutena, kar jo dela primernejšo tudi za bolj občutljive prebavne sisteme.
Zanimivost za poznavalce: ohlajena, že kuhana polenta vsebuje več rezistentnega škroba kot sveže pripravljena vroča različica. Ta pojav, znan kot retrogradacija škroba, so raziskovalci natančno preučili tudi na primeru riža – študija, objavljena v reviji Asia Pacific Journal of Clinical Nutrition, je pokazala, da ohlajen in nato pogret kuhan riž vsebuje bistveno več rezistentnega škroba in povzroči nižji glikemični odziv kot sveže kuhan. Podoben mehanizem retrogradacije škroba velja tudi za koruzni zdrob, iz katerega je polenta pripravljena. Rezistentni škrob se presnovi šele v debelem črevesu, kjer hrani koristne bakterije. To pomeni, da je polenta, pripravljena vnaprej in zaužita ohlajena ali na novo pogreta, morda še koristnejša za prebavo.
Velja pa upoštevati: zdravo in vzdržno hujšanje je po priporočilih strokovnjakov tisto, kjer telesna teža ne pada za več kot okoli 0,5–1 kilogram na teden. Polentin jedilnik ni čudežna rešitev, temveč preprost prehranski pripomoček, ki ga je smiselno vključiti v sicer raznovrstno in uravnoteženo prehrano – po potrebi v dogovoru z zdravnikom ali dietetikom, zlasti če imate kronične bolezni ali jemljete zdravila.
Prav zaradi vsebnosti vlaknin in nižje kalorične vrednosti polente v primerjavi z drugimi prilogami je ta jedilnik pri marsikom priljubljen. Ob taki sestavi obrokov boste brez večjega napora zaužili nekoliko manj kalorij, kot je vaša običajna dnevna količina. Če se boste 4 dni držali spodnjega načrta, nato pa 3 dni jedli po svoji običajni, uravnoteženi shemi (znotraj kalorij, primernih vaši velikosti, starosti in ravni telesne dejavnosti), boste po tednu dni po izkušnjah mnogih opazili razliko.
Predlagamo vam naslednji jedilnik:
Zajtrk: 100 g polente, skodelica nemastnega jogurta in ena kumara.
Kosilo: 100 g polente, 50 g mladega sira in en srednje velik paradižnik.
Večerja: 100 g polente in skodelica kefirja.
Zajtrk: 200 g polente, skodelica nemastnega jogurta in ena kumara.
Kosilo: 200 g polente, 50 g mladega sira in en srednje velik paradižnik.
Večerja: 100 g polente in skodelica kefirja.
Zajtrk: 200 g polente, skodelica nemastnega jogurta in ena kumara.
Kosilo: 200 g polente, 50 g mladega sira in en srednje velik paradižnik.
Večerja: 100 g polente in skodelica kefirja.
Zajtrk: 300 g polente, skodelica nemastnega jogurta in ena kumara.
Kosilo: 300 g polente, 50 g mladega sira in en srednje velik paradižnik.
Večerja: 200 g polente in skodelica kefirja.
Nasvet nutricionista: Kefir in jogurt v tem jedilniku nista naključna. Oba vsebujeta žive bakterijske kulture, ki lahko podpirajo zdravo črevesno mikrobioto – to potrjuje tudi novejša raziskava, objavljena v reviji Frontiers in Microbiology, ki je preučevala vpliv fermentiranih mlečnih izdelkov na sestavo črevesne mikrobiote. Polenta z mlekom je bila del tradicionalnega slovenskega zajtrka že v časih, ko o prebiotičnih bakterijah ni vedel nihče ničesar – a kombinacija se je, kot kaže, izkazala za modro.
Edina stvar, ki je resnično pomembna, je kakovost polente. Izberite kakovostno polento iz rumene koruzne moke, po možnosti iz ekološke pridelave – rumena barva vam na prvi pogled pove, da polenta vsebuje dovolj karotenoidov in je dobro zorena. Koruza vsebuje veliko karotenoidov, ki naj bi koristili zdravju oči in kože, in prav ti karotenoidi dajejo polenti njeno prepoznavno barvo. Bela polenta sicer ni slaba izbira, le da je pri rumeni kakovost takoj vidna.
Naši stari starši so v preteklosti jedli polento pogosto in niso potrebovali dragih prehranskih dodatkov. Polenta je bila njihova osnova, cenovno dostopna alternativa kruhu, bogata z ogljikovimi hidrati in naravnimi vlakninami. In kaže, da so bili na dobri poti.
Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.
O AVTORJU:
