Skrito živilo, ki so ga cenili že Inki: zakaj bi morali koruzo jesti vsaj nekajkrat na teden

Ko govorimo o koruzi, ne govorimo o pokovki v kinu, ampak o pravem zakladu narave, ki so ga cenili že Maji in Inki, še preden smo v Evropi sploh vedeli, kaj je krompir. Nutricionisti pravijo, da bi morali koruzo dati na krožnik vsaj nekajkrat na teden, pa naj bo to v obliki kuhanega storža, koruzne polente, pražene koruze na maslu ali celo kot priljubljene žgance. Koruza ima v določenih primerih celo močnejšo zaščitno delovanje na telo kot borovnice!

Koruza – starodavno živilo z neverjetnimi lastnostmi



Ko govorimo o žitih, marsikdo najprej pomisli na pšenico, ječmen ali oves. A koruza ima eno prednost, ki je ne gre zanemariti – ne vsebuje glutena, torej beljakovine, ki jo telo marsikoga težko prebavi, nekateri pa so nanjo celo alergični. Brezglutenska hrana postaja čedalje bolj iskana, saj vse več ljudi ugotavlja, da jim kruh, testenine in pecivo iz pšenice povzročajo težave, kot so napihnjenost, utrujenost ali počasna prebava.

Zato koruza ni le starodavno živilo, ampak tudi moderna rešitev za današnji življenjski slog.

Vitamini in minerali v eni sami skodelici

Ena skodelica kuhane koruze – torej približno 160 gramov – vsebuje okoli 4 grame beljakovin, kar je za žito precej veliko. Poleg tega ima ta količina skoraj 3,5 grama prehranskih vlaknin, ki delujejo kot naravna "metla" za vaše črevesje.

Koruza je tudi eden redkih rastlinskih virov vitamina A, ki ga vsebuje kar 10-krat več kot druga žita. Ta vitamin je ključen za močan imunski sistem, zdravo kožo, oster vid in zaščito živčnega sistema. Poleg tega koruza vsebuje veliko vitaminov skupine B – še posebej folata, ki je izjemno pomemben za razvoj celic, zato ga pogosto priporočajo nosečnicam.

Kar se tiče mineralov, pa vas bo morda presenetilo, da je koruza eden najboljših naravnih virov kalija, ki je pomemben za delovanje srca, mišic in za zniževanje krvnega tlaka. Povprečen odrasel človek naj bi dnevno zaužil vsaj 3.500 mg kalija, a večina nas tega ne doseže. Ena večja porcija koruze lahko tukaj veliko pripomore.

Zakaj je koruza bolj nasitna od drugih žit?

Koruza vsebuje veliko škroba, ki je počasi prebavljiv ogljikov hidrat. To pomeni, da vam bo po njej dolgo časa toplo in ne boste hitro lačni – za razliko od belega kruha ali rogljičkov, ki vas nasitijo le za kratek čas. Zato so naši dedki in babice jedli koruzne žgance za zajtrk ali večerjo – in bili so močni, zdravi in siti.

Koruza in vlaknine – črevesni čistilec št. 1

V koruzi se nahajajo predvsem netopne vlaknine, kar pomeni, da jih naše telo ne prebavi, a se ob tem v črevesju nabreknejo in pomagajo pri izločanju odpadnih snovi. Redno uživanje teh vlaknin lahko prepreči zaprtje, zmanjša tveganje za hemoroide in celo rak debelega črevesa. Po podatkih ameriškega inštituta za rak (American Cancer Society) naj bi vsak odrasel dnevno zaužil vsaj 25 do 30 gramov vlaknin, a večina jih zaužije le polovico tega. Koruza je tukaj vaš zaveznik.

Vijolična koruza – skrivnost Inkov z neverjetno močjo

Ste že slišali za vijolično koruzo? To ni znanstvena fantastika, ampak posebna sorta koruze, ki raste predvsem v Peruju in nekaterih delih Mehike. Ima živo vijolično barvo, ki je posledica antocianinov – to so naravni rastlinski barvni pigmenti, ki hkrati delujejo kot izjemni antioksidanti.

Znanstveniki ameriškega inštituta za prehrano (USDA) so ugotovili, da vijolična koruza vsebuje več antioksidantov kot borovnice, acai jagode ali celo granatna jabolka. Ena študija je pokazala, da lahko ekstrakt vijolične koruze zniža inzulinsko odpornost pri miših za 29 do 64 odstotkov – to pa je že zelo pomembna novica za vse, ki se spopadajo s sladkorno boleznijo ali prekomerno telesno težo.

Antioksidanti, kot so lutein in zeaksantin, ki jih najdemo tudi v navadni rumeni koruzi, pa pomagajo pri zaščiti oči, preprečujejo sivo mreno in makularno degeneracijo, ki sta pogosti težavi pri starejših.

Koruza in srce – ljubezen brez pogoj

V številnih študijah so znanstveniki dokazali, da lahko redno uživanje polnozrnatih žit, kot je koruza, zmanjša tveganje za bolezni srca. Ameriško združenje za srce (AHA) navaja, da naj bi ljudje, ki dnevno zaužijejo dovolj vlaknin iz polnozrnatih virov, imeli do 30 % manjše tveganje za srčni infarkt.

K temu pripomorejo tudi fitokemikalije (naravne rastlinske snovi z zdravilnim učinkom), ki pomagajo zniževati vnetja v telesu, izboljšujejo ravni holesterola in delujejo proti oksidativnemu stresu, ki je eden glavnih povzročiteljev prezgodnjega staranja in kroničnih bolezni.

Kako jesti več koruze?

Če niste ljubitelj sladke koruze na storžu, ne skrbite – koruzo lahko vključite v prehrano na različne načine. Tukaj ni potrebe po zapletenih receptih ali kuhariji.

• Koruzni zdrob (polenta): Kuhajte ga z mlekom ali rastlinskim napitkom in postrezite s sadjem.
  
  
• Koruzna moka: Odlična za pripravo kruha, palačink ali mafinsov.
  
  
• Kuhana koruza: Le 15 minut kuhanja in že jo lahko pojeste kot prigrizek ali prilogo.
  
  
• Pražena koruza: Na maslu, z zelišči ali malo česna – in že imate okusno prilogo.

Kaj pravi znanost?

Na univerzi v Harvardu so že pred desetletjem ugotovili, da uživanje polnozrnatih žit, kamor sodi tudi koruza, zmanjšuje tveganje za sladkorno bolezen tipa 2 za kar 31 %. V drugi študiji so znanstveniki ugotovili, da so ljudje, ki so redno uživali živila z visoko vsebnostjo luteina in zeaksantina (ki ju najdemo v koruzi), imeli kar 40 % manjše tveganje za razvoj makularne degeneracije.

Velja si zapomniti ...

Če želite nekaj narediti za svoje zdravje, ni treba vedno posegati po dragih dodatkih, eksotičnih praških ali dietah. Pogosto je rešitev že na vaši mizi – le spomniti se je morate. Koruza je okusna, zdrava, vsestranska in lahko tudi zabavna – še posebej, če si iz nje pripravite domačo pokovko brez olja, v vročem zraku.

In kot bi rekli naši predniki: kdor žganec je, moč ima. Danes bi temu rekli: kdor koruzo je, ima srce kot bik in prebavo kot jeklo!

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.