Možganske celice, ki si zapomnijo vse: kako mikroglija skriva ključ do vašega zdravja

Predstavljajte si, da vaše telo ne pozabi nič. Vsak prehlad, vsak stresen teden v službi, vsaka noč, prebedena od skrbi – vse to naj bi po najnovejših ugotovitvah nemških znanstvenikov pustilo sled globoko v celicah vaših možganov. Zveni kot znanstvena fantastika, a gre za enega najbolj vznemirljivih odkritij sodobne nevroimunologije zadnjih let.

Poznamo žensko, ki je nekaj let skrbela za bolnega družinskega člana. Obdobje je bilo izjemno stresno, spanja je bilo malo, tesnobe pa veliko. Ko se je po nekaj letih stanje doma umirilo, je opažala, da so se njena koncentracija in spomin poslabšali, čeprav "hujšega" se ji zdravstveno ni zgodilo nič. Šele kasneje, ko je začela raziskovati, zakaj se dolgotrajni stres tako trdovratno "prime" telesa, je naletela na pojem imunskega spomina v možganih – in ugotovila, da morda njena izkušnja le ni bila naključje.

Cepiva kot uvod v zgodbo o spominu

Dejstvo je, da večina cepiv deluje tako, da imunskemu sistemu pusti sled, da se ob naslednji okužbi z virusom zna ubraniti. Po pojasnilih Ameriške nacionalne medicinske knjižnice (NLM) gre za t. i. spominske celice B in T, ki ostanejo v telesu še dolgo po tem, ko je okužba mimo, in poskrbijo, da je odziv ob ponovnem srečanju z istim povzročiteljem veliko hitrejši. To je bistven element vseh cepiv doslej, kar pomeni, da mora imeti tudi imunski sistem vgrajen mehanizem za spomin.

A težava je v tem, da so v tem spominu po nekaterih ugotovitvah shranjene tudi vse travme, stresi, strahovi in druge stvari, ki sicer na prvi pogled ne delujejo pozitivno na naše zdravje, a so kljub temu pomembne, da nekatere stvari lažje prebrodimo. Sem sodi na primer selektivni spomin, ki nam pomaga pozabiti najtežje stvari, pa refleksne reakcije, ki se jih niti ne zavedamo, a so v ključnih trenutkih izjemno pomembne. Podobno naj bi veljalo tudi za imunski sistem.

Kaj so pokazale epidemiološke študije

Epidemiološke študije so pokazale, da različne nalezljive bolezni, kamor sodijo tudi notranja vnetja, po nekaterih ugotovitvah močno vplivajo na spomin imunskega sistema. Poleg tega naj bi bili mlajši ljudje bolj nagnjeni k skrivanju negativnih čustev, kar pomeni dvoje: s stresnimi primeri se sicer lažje spopadajo, ker še nimajo utrjenih vzorcev v spominu imunskega sistema, po drugi strani pa naj bi prav skrivanje čustev pogosteje vodilo v trajnejše in globlje čustvene stiske.

Raziskovalci iz T{-15428}bingena in odkritje, ki je presenetilo tudi njih same

Raziskovalci iz Nemškega centra za nevrodegenerativne bolezni (DZNE) in Univerze v T{-15428}bingenu so pod vodstvom dr. Jonasa Neherja pri miših dokazali, da si celice, imenovane mikroglija, dejansko "zapomnijo" pretekla vnetja. Skupina je pri poskusnih živalih z zunanjim sprožanjem vnetja opazila dve različni stanji mikroglije: "trening", pri katerem so celice na naslednji dražljaj reagirale močneje, in "toleranco", ko so po večkratni aktivaciji postale skoraj neodzivne.

Ko so nato preverili, kako to dolgoročno vpliva na nastanek amiloidnih oblog, značilnih za Alzheimerjevo bolezen, so pri mišjem modelu opazili, da so "trenirane" mikroglijske celice še mesece po sprožitvi imunskega spomina pospeševale nastajanje teh oblog, medtem ko so "tolerantne" celice njihovo količino zmanjševale. Podobne razlike so zaznali tudi pri modelu možganske kapi. Raziskavo, ki jo je objavila revija Nature, si lahko v celoti preberete na tej povezavi.

Gre torej za prvi neposredni dokaz, da bi lahko imunski spomin v možganih igral vlogo pri poteku nevrodegenerativnih bolezni – čeprav gre pri tem za rezultate na živalskem modelu, znanstveniki pa poudarjajo, da je za prenos ugotovitev na ljudi potrebnih še veliko dodatnih raziskav.

Vpliv, ki ga znanstveniki še preučujejo

Na spomin imunskega sistema naj po nekaterih opažanjih ne bi vplivali le stresni trenutki, temveč tudi dražljaji, ki jih telo zaznava prek kože. Kaj natanko to pomeni, znanstveniki še ne razumejo povsem, so pa opazili, da ljudje, ki redno meditirajo, se ukvarjajo z jogo ali borilnimi veščinami, kažejo drugačne vzorce odziva živčnega sistema – kot bi se do neke mere naučili "uravnavati" odziv imunskih celic. Kako in zakaj natančno do tega pride, ostaja predmet nadaljnjih raziskav.

Znanost danes ve, da je spomin imunskega sistema shranjen v celicah v možganih in hrbtenjači – kar je nekako pričakovano – še bolj nenavadno pa je, da te celice, torej mikroglija, vplivajo na delovanje celotnega živčnega sistema. Prav to naj bi po mnenju nekaterih raziskovalcev pojasnjevalo tudi pojav, da lahko duševno stanje soobstaja z boleznimi, ki nastanejo, ko so te spominske celice v neravnovesju s telesom – torej pod stresom. Veliko je še neznank, ki jih danes ne znamo povsem razložiti.

Kaj lahko naredite sami

Čeprav mehanizmi mikroglijskega spomina še niso povsem pojasnjeni, prakse, ki naj bi po nekaterih raziskavah blažile kronični stres in znižale raven vnetnih markerjev v telesu, so že dobro dokumentirane. Več o tem, kako meditacija, dihalne vaje in joga po nekaterih ugotovitvah znižujejo raven stresnih hormonov in vnetnih znakov, si lahko preberete v prispevku Skriti morilec 21. stoletja.

Ker je kronično vnetje eden od dejavnikov, ki jih raziskovalci povezujejo s slabšim delovanjem možganov, je smiselno pogledati tudi, katera živila naj bi po nekaterih ugotovitvah pomagala zmanjševati vnetne procese v telesu – o tem pišemo v članku 5 živil, ki lahko pomagajo proti vnetnim procesom v telesu. Za tiste, ki jih zanima predvsem podpora spominu in kognitivnim funkcijam, pa je koristen pregled v prispevku Hrana, ki je dobra za možgane.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.