Kdaj kovinski, kdaj plastični in kdaj leseni pribor?

Najosnovnejše pravilo je, da vedno uporabite takšen pribor, kot je embalaža. Jogurte, ki so v plastičnih skodelicah, bi morali jesti s plastičnim priborom. Med, ki je v steklenem kozarcu, se je s kovinskim priborom (še bolje bi bil steklen, vendar bi se zaradi kristalizacije medu tak pribor hitro polomil). Z lesenim priborom jemo živila, ki so zavita v papir, karton ...

Danes uporabljamo kovinski pribor v vseh okoliščinah, kar ni vedno dobro. Da je kovinski pribor neškodljiv, izhaja še iz časov, ko je bil pribor iz čistega srebra (o pozitivnem vplivu srebra si lahko preberite tudi v prispevku Pozabljen fenomen srebrne vode). Danes je srebrnina redka, torej tudi hrana ne vsebuje srebrovih ionov, ki imajo antiseptičen učinek. Namesto tega lahko kovinske žlice dajo hrani električen naboj, vpliv tega pa ni povsem raziskan.



Tako ne moremo mimo priporočil farmacevtov, da zdravil ne jemljimo s kovinskim priborom. Tudi pri hranjenju otrok naj ne bi uporabljali kovinskih žlic. Enako velja tudi za doma pripravljene kozmetične preparate (maske za obraz, glineni pripravki). V vseh teh primerih je lesen, ali plastičen pribor zaželen, če ne celo nujen.

Če mislite, da je plastičen pribor najbolj nevtralen, se motite. Zelo motite! Vse večji problem plastike je, da v času reciklaže za dobrih 50 % izdelkov ne moremo več z gotovostjo trditi, ali gre za zdrav material. Ker se bo do leta 2020 recikliralo že skoraj 80 % umetnih snovi (take so pobožne želje zelenih in ekologov), bo problem vse večji. Plastika, ki pride v stik s človekom (od pribora do oblek iz umetnih snovi), bi morala biti kontrolirana, kar pa zaradi reciklaže ni.

Ali je potem rešitev lesen pribor?

Tudi tu ni vse preprosto. Lesen pribor ima zelo slabo lastnost, da veliko mikrobov ostane na površini in jih ni mogoče odstraniti s čistili. Najhujša napaka je, da lesen pribor čistimo s kemikalijami, ki so človeku škodljive. Vedeti moramo, da lesena žlica nosi s sabo vso zgodovino, kaj ste jedli in s čim ste jo prali, z vsakim grižljajem pa vse to vnesete v svoje telo. Prav bi bilo, da bi imel vsak svojo žlico za solate, svojo žlico za juhe, svojo žlico za sladice, lesen pribor pa je najbolje umivati samo z vročo tekočo vodo. Poleg tega pa se po določenem času nabere toliko mikrobov, da postanejo lesene žlice same po sebi leglo mikrobov in jih je treba menjati.

Kakšen pribor torej izbrati? Se vam zdi, da rešitev ne obstaja? Obstaja! In uporablja jo polovica sveta. Ali ste vedeli, da v Aziji nekatere bolezni sploh ne obstajajo?

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.