Zakaj eni ves čas razmišljajo o jedi, drugi pa so relativno mirni? Veliko dejavnikov tu igra pomembno vlogo: prehranjevalne navade v otroštvu, genetika (torej dednost) in odločnost oziroma moč volje. Vendar pa so raziskovalci na
Carnegie Mellon University (CMU) prišli do zanimive razlage: razmišljanje o hrani oziroma to, da si mislite, da jeste, lahko zmanjša vašo dejansko potrebo po jedi.
Da, prav ste prebrali!
A preden dejansko posežete po pici ali sladkarijah, lahko vaše možgane "prevarate", da mislijo, da ste že jedli ... In to vam bo pomagalo, da boste na koncu pojedli manj. To je nekakšna mentalna igra, ki vam lahko pomaga obvladati lakoto in občutek, da ste lačni, tudi kadar ste to res.
Zakaj razmišljanje o hrani lahko pomeni manj hrane?V omenjenem poskusu so si sodelujoči najprej zamišljali, da pojedo 30 bonbonov M&M (ali podobnih). Potem so dobili na voljo prave bonbone. Primerjavo so naredili z drugo skupino, ki si je samo predstavljala, da je pojedla 3 bonbone. Rezultat: skupina, ki si je zamišljala večjo količino, je v resnici pojedla manj kot tisti, ki si je predstavljal manj.
Zakaj? Ker je proces, ko nekaj v mislih večkrat "predvidimo", povzročil, da so se naši možgani delno navadili (govorimo o habituaciji, postopno prilagajanje oziroma manjša odzivnost) na idejo prehranjevanja, in zato želja po dejanski hrani upade.
Torej: če si predstavljate, da že jeste veliko, vaši možgani mislijo "aha, to sem že jedel/poskusil" in zato vas ne popade tista močna želja po jedi. In ko pride čas za resnično hranjenje, pojeste manj.
Kaj to pomeni v praksi?Če kdaj čutite "joj, spet sem lačen" in veste, da to ni zato, ker čisto prav nič niste jedli, ampak bolj zato, ker ste pomisli "uh, zdaj bom nekaj pojedel" ... in prav to že prevzamejo nadzor nad vami in s lahko ujamete v past. Ko se vam to zgodi, uporabite preprosto tehniko: ustavite se za trenutek, zamislite si, da imate pred seboj ogromno porcijo vaše najljubše hrane (pice, bonbonov, čokolade ...). Predstavljajte si, kako to jeste. Gižljaj za grižljajem ... Vsaj 30 kosov ... Veliko. Res veliko ... Ko končate, v mislih, boste pogosto opazili, da vaše telo in možgani že čutijo neko "zadostnost" in manj želje.
In potem, ko boste šli k jedi v resnici, verjetno ne boste želeli toliko, kolikor bi sicer. S tem pristopom lahko dosežete, da pojeste manj brez da bi se počutili, da ste na strogi dieti.
Zanimivost in opomba ljudskih zdravilnih praksV ljudskih zdravilih in tradicionalnih praksah pogosto najdemo metode, kjer lahko zavestno prekinemo napad lakote. Na primer pijete kozarec tople vode, čaja, ali si vzamete trenutek, da dihate in razmislite, preden začnete jesti. Te prakse niso bile raziskane z enako striktno znanstveno metodologijo kot zgoraj omenjena študija, a imajo isto srž: da ne reagirate instinktivno, ampak zavestno. Ko v mislih predhodno ustvarite občutek sitosti ali vsaj zadostnosti, lahko lažje nadzorujete, koliko dejansko pojeste.
Če to povežemo raziskavo CMU, ki pravi "misli o jedi lahko zmanjšajo količino zaužite hrane", s tradicionalnimi nasveti "pred obrokom se ustavi, vdihni, razmisli, potem jej", dobimo zelo močno kombinacijo brez dragih dietnih pripravkov, brez ekstremnih omejitev.
Kdaj in komu to pomaga?Navidezno uživanje hrane ni namenjeno samo tistim, ki želijo shujšati, temveč tudi tistim, ki se pogosto znajdejo v situacijah, ko zaradi navade, stresa, dolgočasja ali vedno iste rutine jedo več, kot potrebujejo. Zlasti "nevarno" je to, ko ob koncu dneva sedete k televiziji in mimogrede pojeste "dve žlici" sladoleda samo zato, ker je "pač čas za to". Če bi prej naredili miselno vizualizacijo, lahko to že veliko prej "pojeste" v glavi, potem pa bo resnični vnos zagotovo manjši.
Poskusite.
Kaj pravi znanostKot smo že omenili, študija z univerze
Carnegie Mellon je bila objavljena v reviji
Science in je pokazala, da je mentalna predstava pitja oziroma jedi lahko dovolj, da zmanjšamo kasnejšo porabo hrane. V enem izmed poskusov so udeleženci, ki so si predstavljali, da jedo 30 bonbonov, pojedli bistveno manj od tistih, ki so si predstavljali le 3. To pomeni, da ni bila stvar le v misli na jed, ampak tudi v količini in ponavljanju predstave.
Zanimivo je, da tak rezultat ni bil zato, ker bi ljudje mislili, da je hrana manj okusna, ali da so se prepričali, da manj jedo. Rezultat je bil posledica habituacije v smislu, da se možgani navadijo na predstavo in potem želja po jedi upade.
Domače in poceni rešitveKo začutite, da ste lačni, se najprej ustavite in ne silite takoj v hladilnik ali kuhinjo. Vzemite si 30 sekund časa za razmislek. Zaprite oči ali vsaj poglejte v prazno. Predstavljajte si, da imate pred seboj vašo najljubšo hrano ... Predstavljajte si, da jeste velik kos, ugriznite, uživajte miselno, slikajte si, kako je hrana okusna in to ponovite več deset-krat.
Nato si zamislite, da jeste še več! Novih 30 kosov ... Verjemite, da boste potem pol manj lačni, kot pred tem.
Po tej vizualizaciji se premaknite v realno življenje. Vzemite resnično porcijo. Opazujte jo ... Šele nato jo pojejte.
Če se še vedno pojavi velika želja po "več", si spet vzemite minutko za vizualizacijo in postopek ponovite.
S to preprosto metodo boste aktivirali svojo glavo, ki sicer pogosto ukrepa impulzivno, in počasi preusmerili tok misli v bolj premišljeno stanje. Je pa pomembno: ne zlorabite tega kot izgovora za stalno smukanje okoli hladilnika. To počnite le, če ste resnično lačni in telo potrebuje gorivo. Ta metoda je posebej učinkovita takrat, ko jeste več, kot potrebujete, ne pa, ko ste resnično izčrpani ali lačni.
Če imate pomisleke glede te metode, lahko poskusite še nekaj ... Pripravite si čaj z zelišči, ki pomirjajo apetit (recimo topel čaj iz koprive, mete ali lipovega cveta). Kuhanje čaja naj postane ritual in vsakič si skuhajte le skodelico čaja. Ne več! Med tem vas bo lakota gotovo minila, ali pa se bo vsaj zmanjšala ...
ZaključekČe vas kdaj muči občutek, da ste "ponovno lačni", obstaja še ena zelo učinkovita metoda: zmanjšate količino hrane. Če se vam zdi, da se redite, so manjše porcije prvi korak k vitkejši postavi.