6 prikritih navad, s katerimi škodujete svojemu srcu

Srce ni samo simbol ljubezni, ampak mišica, ki dela brez prestanka – vsak dan prečrpa približno 7000 litrov krvi in naredi okrog 100.000 utripov. Zato ga je dobro poslušati – in paziti nanj tudi takrat, ko ne boli.

Iz izkušenj v ljudskem zdravilstvu in ob spremljanju številnih raziskav smo ugotovili, da obstaja nekaj vsakdanjih navad, ki so tako običajne, da se jih niti ne zavedamo kot škodljivih. Zanimivo je, da večina teh navad sploh ne vključuje hrane, ampak življenjski slog. Naj vam jih razložimo tako, kot bi jih povedali pri zeliščarju ob lončku melisinega čaja.

• Ko kozarec alkohola ni več samo eden...
  Morda ste že slišali, da naj bi bilo rdeče vino dobro za srce. In res – vsebuje resveratrol, antioksidant iz grozdnih kožic, ki naj bi ščitil žile. Toda preidimo na številke: raziskava iz Harvarda je pokazala, da zmerno pitje pomeni največ 1 kozarec vina na dan za ženske in 2 za moške – to pa ni pet kozarcev vsak petek zvečer.
  
  Ko količina alkohola preseže mejo, začne delovati kot strup. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) prekomerno uživanje alkohola letno prispeva k 7 % vseh smrti zaradi bolezni srca in ožilja. Poleg tega alkohol vsebuje veliko praznih kalorij – pol litra piva ima približno 200 kalorij, kar lahko hitro vodi v odvečno težo, ki pa je znan sovražnik srca.
  
  Poleg tega alkohol moti naravni ritem telesa, predvsem spanje. Če spimo slabo, srce ne dobi časa za regeneracijo. Telo je pod stresom, kar vodi do povišanega krvnega tlaka – tihi ubijalec, ki v Sloveniji prizadene kar 45 % odraslih ljudi po 45. letu.
  
  In še nekaj – alkohol oslabi presojo. Pod vplivom popijemo več, jemo nezdravo, pogosto pozabimo na gibanje. Tako začne začarani krog.
  
  
• Vadba? Da. Ampak z glavo, ne z egoom
  Gibanje je eno najboljših zdravil, kar jih poznamo. V ljudskem zdravilstvu pogosto pravimo, da je hoja najcenejši zdravnik – brez napotnice in čakalne vrste. A kot pri vsaki stvari, tudi tukaj velja zlato pravilo zmernosti.
  
  Ko nekdo začne trenirati dvakrat na dan, vsak dan, brez počitka, telo ne dohaja več. Srce začne razbijati v pospešenem ritmu, ki ni naraven. V študiji, objavljeni v European Heart Journal, so raziskovalci ugotovili, da lahko ekstremni športniki razvijejo aritmije – to so motnje srčnega ritma – in v določenih primerih celo povečanje srčnih prekatov, kar srce dolgoročno oslabi.
  
  Če niste profesionalni športnik, ki ima za seboj ekipo zdravnikov in fizioterapevtov, potem je pretiravanje z vadbo bolj škodljivo kot koristno. Vaše telo potrebuje regeneracijo. Endorfini, »hormoni sreče«, ki se sprostijo po vadbi, se ob pretiranju izčrpajo – in namesto zadovoljstva pridejo razdražljivost, nespečnost in izčrpanost.
  
  Gibajte se – vsak dan, če je le možno. Toda poslušajte svoje telo, ne tekaške ure.
  
  
• Lahko nadoknadite spanec? Ne bo šlo
  Mnogi od nas med tednom spimo po 5–6 ur na noč, nato pa si rečemo: "V soboto pa bom nadoknadil." žal telo ne deluje kot banka, kjer bi lahko dvigovali in polagali ure spanja. Spanje ima svoj ritem, imenovan cirkadiani ritem – naravni biološki urnik, ki ga vodi svetloba, predvsem sončna.
  
  Če ta ritem porušimo, se v telesu zgodi pravo hormonsko neurje. Kortizol (stresni hormon) se poveča, inzulin ne deluje več optimalno, apetit naraste. Zaradi vsega tega se poveča telesna teža in tudi krvni tlak, kar obremeni srce.
  
  Raziskava univerze v Chicagu je pokazala, da že 3 noči s samo 4 urami spanja vodijo do 20 % višjega krvnega tlaka in 30 % večje ravni hormona grelina, ki spodbuja apetit. Pomanjkanje spanja vpliva celo na velikost možganov – predvsem na hipokampus, ki skrbi za spomin.
  
  Naše babice so znale povedati: »Zvečer naj greš spat kot kura in vstaneš s petelinom.« In danes vemo, da niso bile daleč od resnice.
  
  
• Štetje kalorij kot nova vera? Previdno
  V zadnjih letih je štetje kalorij postalo skoraj obsesija. Obstajajo aplikacije, tehtnice, celo pametne vilice, ki štejejo, koliko kalorij pojeste. A v resnici številke niso vse.
  
  Nizkokalorična živila so pogosto polna umetnih sladil, konzervansov in aditivov, ki za telo niso naravna. Na primer, brezsladkorni gazirani sok ima lahko 0 kalorij, a vsebuje aspartam, sladilo, ki ga nekatere raziskave povezujejo z večjim tveganjem za kap.
  
  Poleg tega stalno štetje kalorij sproži stres. In prav stres je eden glavnih dejavnikov za bolezni srca – povzroča krčenje žil, povečan srčni utrip in povišan krvni tlak. V British Medical Journalu je bila objavljena študija, ki kaže, da kronični stres podvoji tveganje za koronarno bolezen.
  
  Prehrana naj bo raznolika, polnovredna, barvita. Poslušajte telo – ne štejte vsake oreščke posebej.
  
  
• Osamljenost ni samo občutek – je bolezen
  Ljudje smo socialna bitja. Čeprav živimo v digitalni dobi, kjer lahko z enim klikom "všečkamo" prijatelja, to ni enako kot objem, smeh ali skupen čaj. Dolgotrajna osamljenost povzroča fizične spremembe v telesu.
  
  American Heart Association opozarja, da so ljudje brez socialnih stikov izpostavljeni 29 % večjemu tveganju za srčni infarkt in 32 % višji možnosti za možgansko kap. Zakaj? Ker osamljenost vodi v kronični stres, slabši imunski sistem in večjo verjetnost za slabe navade (kajenje, premalo gibanja, slaba prehrana).
  
  V ljudskem zdravilstvu vemo, da sreča zdravi. Smeh sprošča endorfine, klepet krepi občutek pripadnosti, objem sprosti oksitocin – hormon povezanosti. Zato si vzemite čas za druženje, čeprav le za kratek pogovor s sosedo ali prijateljem.
  
  
• Multivitamini? Morda ne tako čudežni
  Police trgovin se šibijo pod težo najrazličnejših tablet in kapsul – multivitamini, omega-3, koencim Q10... A pozor: ni vse, kar je v kapsuli, tudi koristno.
  
  Če se zanašate le na tabletke, da boste »pokriti«, se pogosto zgodi, da začnete zanemarjati pravo hrano. Vendar prava hrana vsebuje snovi, ki jih nobena tableta ne more nadomestiti – vlaknine, encime, antioksidante. Tudi pri srčnih boleznih to ni drugače.
  
  Raziskava, objavljena v Annals of Internal Medicine, je pokazala, da multivitaminski dodatki nimajo bistvenega učinka na zmanjšanje tveganja za bolezni srca, če prehrana ni ustrezna. Poleg tega lahko prevelike količine določenih vitaminov, kot sta vitamin E ali vitamin A, celo povečajo tveganje za aritmije in krvavitve.
  
  Naravni viri vitaminov – kot so kopriva, regrat, šipek ali aronija – so v ljudski medicini vedno veljali za "resnične vitamine", ker vsebujejo cel spekter snovi, ki delujejo v sozvočju.
  Kaj torej narediti?
  
  Ni treba, da se odpoveste vsemu. Ne gre za to, da ne bi smeli nazdraviti ob prazniku ali se kdaj nasmejati ob slabi hrani. Ključno je, da poslušate svoje telo, si vzamete čas za počitek, se obdate z ljudmi, ki vam pomenijo nekaj, in zaužijete čim več žive hrane – take, ki ni v škatli, ampak na vrtu, v gozdu ali domači kuhinji.
  
  Srce vam bo hvaležno. In mi – vam želimo, da bije še dolgo, mirno in zdravo.