5 neumnih stvari, ki so dobre za vaše zdravje

Predstavljamo vam 5 navidezno norih idej, ki se v praksi izkažejo za zdravju zelo koristne. Nekatere med njimi so poznale že naše babice, druge pa so presenetljivi rezultat sodobne znanosti. A tudi te so babice poznale ...

1. Vibracijske vadbene platforme – ko se telo trese, zdravje raste?
   Če ste se pred desetletjem peljali mimo fitnes centra in zagledali nekoga, ki se z resnim obrazom trese na kovinski ploščadi, ste si verjetno mislili svoje. Morda celo, da gre za kakšno modno muho brez pravega učinka. A dandanes so vibracijske vadbene platforme – te naprave, na katerih stojite, medtem ko vibracije potresajo vaše telo – vse bolj cenjene tudi v strokovnih krogih.
   
   Zamisel je preprosta: stojiš na plošči, ki vibrira, in telo s tem dobi dodatni dražljaj. Te vibracije niso kar nekaj v tri dni – gibajo se od 15 do 60 Hz, kar pomeni 15 do 60 tresljajev na sekundo. Raziskava iz revije Journal of Bone and Mineral Research je pokazala, da redna uporaba tovrstnih naprav povečuje kostno gostoto pri ženskah v menopavzi, kar pomeni bolj zdrave in manj lomljive kosti.
   
   
   
   
   Tudi mišice imajo nekaj od tega. V študiji iz leta 2017, objavljeni v International Journal of Sports Science, so udeleženci, ki so uporabljali vibracijsko ploščo 10 minut na dan, izboljšali mišično moč za kar 12 % v enem mesecu. Vzrok za to ni povsem jasen, a raziskovalci domnevajo, da vibracije sprožijo večjo aktivacijo mišičnih vlaken.
   
   Lahko bi rekli, da je to nekakšna moderna različica naših starih kmečkih "tlakov" – ko so se mišice naprezale že ob hoji po tresoči brvi čez potok ali delu s krampom na drsečem pobočju.
   
   
2. Bosi tek – nazaj k naravi, naprej k zdravju
   Tek brez čevljev? Sliši se kot recept za krvave podplate, ampak počakajte. Preden so izumili tekaške copate, so naši predniki tisoče let tekali bosi – po travi, pesku, kamnih. In glejte ga zlomka, večina ni imela težav s koleni ali križem.
   
   Današnje superge nas silijo, da pristajamo na peto, kar povzroča tako imenovani udarni val – šok, ki se prenese skozi gleženj, koleno, kolk in hrbtenico. Študija Harvardove univerze iz leta 2010, ki jo je vodil znani biomehanik dr. Daniel Lieberman, je pokazala, da tekači brez čevljev pristajajo bolj naravno – na sprednji ali zunanji rob stopala – kar razbremeni sklepe.
   
   In še zanimivost: študija, objavljena v British Journal of Sports Medicine, je pokazala, da tekači, ki občasno vadijo bosi, poročajo o manjšem številu poškodb (do 30 % manj), predvsem zaradi izboljšanega ravnotežja in okrepitve stopalnih mišic.
   
   Seveda pa bosonogi tek ni za vsakogar in nikakor ne po mestnem asfaltu. Začnite postopoma – najprej na travi, nato na bolj trdnih, a čistih podlagah.
   
   
3. Čiščenje jezika – več kot le svež zadah
   Verjetno ste že kdaj videli tisto grobo površino na zadnji strani zobne ščetke in se vprašali, čemu to sploh služi. Morda ste si mislili, da gre za nek trik proizvajalcev, da vam prodajo več. A v resnici gre za nekaj, kar so poznale že naše babice – da je jezik pravo gojišče bakterij, ki povzročajo zadah in bolezni.
   
   Na jeziku se nabirajo ostanki hrane, mrtve celice in bakterije – še posebej anaerobne bakterije, ki uspevajo v okolju brez kisika in proizvajajo žveplove spojine. Prav te so krive za neprijeten vonj iz ust. V raziskavi, objavljeni v Journal of Periodontology, so ugotovili, da kar 80 do 90 % primerov slabega zadaha izvira ravno iz jezika.
   
   Redno čiščenje jezika – zjutraj in zvečer – lahko zmanjša bakterijsko obremenitev v ustih, zmanjša možnost za karies in celo prepreči prehlade, saj se marsikatera bolezen začne prav v ustni votlini. V ajurvedi (stari indijski zdravilski vedi) se to prakticira že tisočletja – tam uporabljajo kovinske "strgala za jezik", ki so danes spet dostopna tudi pri nas. Če jih nimate, pa uporabite kar hrbtno stran ščetke – bolje nekaj kot nič.
   
   
4. Presaditev blata – zdravje iz ... khm ... zadnjice?
   Priznamo, tole zveni ogabno. A če ste mislili, da gre za kakšno šalo, se motite. V medicini obstaja postopek, ki se imenuje presaditev blata, strokovno "fekalna bakterioterapija". Gre za to, da bolniku v črevesje vnesejo vzorec zdravega blata – najpogosteje znotraj kapsule, lahko pa tudi s pomočjo cevke skozi nos ali rektalno.
   
   Cilj? Ponovno naseliti črevesje s koristnimi bakterijami. Naše črevesje namreč vsebuje kar 100 trilijonov mikroorganizmov, kar je 10-krat več kot vseh celic v telesu. Ko to ravnovesje porušimo – zaradi antibiotikov, stresa, slabega načina prehrane – se pojavijo težave, od kronične diareje do presnovnih bolezni.
   
   Raziskave iz Avstralije in ZDA kažejo, da presaditev blata zdravi kar 85 % primerov okužbe s Clostridium difficile, trdovratno bakterijo, ki povzroča hude prebavne težave. Še bolj presenetljivo pa je, da so raziskovalci iz University of Adelaide odkrili tudi izboljšanje simptomov pri sladkornih bolnikih tipa 2 in celo pri Parkinsonovi bolezni – kar kaže, da črevesna flora vpliva tudi na možgane.
   
   
5. Paraziti – nepričakovani zavezniki?
   Ko slišimo besedo "parazit", najprej pomislimo na gliste, trakulje in druge nevšečnosti, ki jih želimo izločiti iz telesa. A tu je zanimivo spoznanje: določene črevesne parazite naši predniki niso videli kot zlo, ampak kot del naravnega ravnovesja. In znanost jim daje prav.
   
   V zadnjih desetletjih so raziskovalci opazili porast alergij, astme, avtoimunskih bolezni (kot sta Crohnova bolezen in multipla skleroza) ravno v državah, kjer so higienski standardi najvišji in kjer paraziti skoraj ne obstajajo. Poenostavljeno povedano – naše telo "nima več s kom trenirati" in zato začne napadati samo sebe.
   
   Ta t. i. hipoteza higiene predlaga, da so zmerne okužbe s paraziti lahko celo koristne, saj uravnavajo imunski sistem. V študiji iz leta 2005, objavljeni v Journal of Allergy and Clinical Immunology, so raziskovalci iz Ugande pokazali, da imajo otroci, okuženi z glistami, manj alergij kot tisti, ki so jih redno razglistili.
   
   Seveda to ne pomeni, da naj bi se namenoma okužili, ampak kaže, da narava morda ve več, kot si mislimo.

Včasih je modrost starih časov, ki se nam danes zdi čudna ali celo neumna, pravzaprav bolj napredna, kot bi si mislili. Od vibracij, ki krepijo mišice in kosti, do hoje brez čevljev, ki izboljšuje biomehaniko telesa, pa vse do čiščenja jezika in ponovnega odkrivanja zdrave vloge bakterij – vse to nam kaže, da so na videz bizarne prakse lahko zelo učinkovite.

Ljudska medicina nas uči, da se ne sme vsega meriti po sodobnih standardih. Kar danes izgleda smešno, bo morda jutri priporočilo vašega zdravnika. In če smo pošteni – nekaj podobnega se je že zgodilo z glino, kisom, ingverjem in celo s pijavkami.