Hrana, zaradi katere se hitreje starate

Ko govorimo o staranju, najprej pomislimo na gube, suho kožo, morda tudi na upad energije in počasnejši metabolizem. A redko kdo pomisli, da naš vsakdanji jedilnik – torej tisto, kar damo vsak dan v usta – igra pri tem pomembno vlogo. Mi, ki se že desetletja ukvarjamo z ljudskimi zdravili in zdravilnimi praksami naših babic in dedkov, vemo, da je staranje naraven proces, a ga lahko precej upočasnimo, če vemo, kaj delamo – in predvsem, kaj jemo.

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) skoraj 60 % prezgodnjih smrti po vsem svetu izhaja iz bolezni, ki so neposredno povezane z življenjskim slogom – vključno s prehrano. Znanstveno je dokazano, da določena živila delujejo tako, kot bi "pritiskali na plin" staranja – tako zunanjega kot notranjega. Spoznajmo jih skupaj.

• Gazirane pijače – sladkorna past v bleščeči embalaži
  Kdo med nami se ni kdaj osvežil s hladno, mehurčkasto pijačo? Vendar pa so gazirane pijače – vključno s pivom, energijskimi napitki in celo aromatizirano gazirano vodo – pravi tihi staralci. Glavni problem je sladkor. V povprečni 0,5-litrski plastenki gazirane pijače je kar 50 gramov sladkorja – to je deset žličk! Svetovna zdravstvena organizacija priporoča največ 25 gramov sladkorja dnevno, kar pomeni, da s samo eno pijačo zaužijemo dvojno količino.
  
  Sladkor dviguje raven inzulina, hormona, ki med drugim vpliva na stanje kože. Višek sladkorja v telesu sproži proces, imenovan glikacija – to je, po domače rečeno, ko se sladkor prilepi na beljakovine v naši koži in uničuje kolagen, ki je odgovoren za čvrstost in elastičnost kože. Rezultat? Gube, povešena koža in utrujen videz.
  
  Poleg tega so študije Ameriškega inštituta za srce pokazale, da ženske, ki redno pijejo sladkane pijače, za 30 % pogosteje razvijejo sladkorno bolezen, za 26 % pogosteje zbolijo za srčno boleznijo in imajo večje tveganje za visok krvni tlak.
  
  
• Ocvrta hrana – hitra pot do počasnega srca
  Pomfri, pohan zrezek, krofi in vse, kar je ocvrto v olju, spada med živila, ki jih v ljudski medicini že od nekdaj povezujemo z "težko krvjo" in "mastenjem žil". Kar se sliši starodavno, danes potrjuje tudi znanost. Med cvrtjem pri visokih temperaturah v olju nastajajo transmaščobe, snovi, ki dokazano povečujejo holesterol, zamašijo žile in povzročajo vnetja v telesu.
  
  Transmaščobe so tako nevarne, da jih je Evropska unija leta 2021 omejila na največ 2 % vseh maščob v živilu, saj so neposredno povezane s koronarno boleznijo, možgansko kapjo in – ne pozabimo – s staranjem kože. Ocvrta hrana namreč spodbuja nastanek prostih radikalov, to so "divji" molekuli v telesu, ki poškodujejo celice in uničujejo mladosten videz kože.
  
  Ljudska medicina že stoletja pozna izraz "prekuhana kri", kar naj bi označevalo notranji nemir in počasno presnovo – in prav to je občutek, ki ga mnogi doživimo po obilnem ocvrtem obroku.
  
  
• Belo zrnje – prazno zrnje, prazna energija
  Belega kruha in belega riža je na naših mizah še vedno veliko, a na žalost gre za živila, ki nimajo skoraj nobenih vlaknin, kar pomeni, da naša prebava trpi in s tem tudi naša koža. Če hrana nima vlaknin, v telesu ostaja dlje, fermentira in tvori strupe, ki jih nato telo izloča – deloma tudi skozi kožo. Rezultat so mozolji, siva polt in splošna utrujenost.
  
  Ta živila imajo tudi visok glikemični indeks, kar pomeni, da zelo hitro dvignejo raven sladkorja v krvi. Ko sladkor naraste, telo sprosti več inzulina, kar – kot smo že omenili – vodi do glikacije in s tem do izgube kolagena.
  
  Zato ni presenetljivo, da raziskava, objavljena v reviji American Journal of Clinical Nutrition, navaja, da ljudje, ki pogosto jedo polnozrnata žita, za 19 % redkeje razvijejo kronične bolezni in imajo lepšo kožo, manj težav z zaprtjem in več energije čez dan.
  
  
• Rdeče meso – močno, a vnetno
  Govedina, svinjina in jagnjetina – klasična rdeča mesa – so polna beljakovin in železa, a žal tudi nasičenih maščob, ki spodbujajo vnetne procese v telesu. Ljudska medicina je pogosto govorila o "vroči krvi" pri ljudeh, ki so jedli preveč mesa – in danes vemo, da so imeli prav. Vnetja v telesu se namreč kažejo tudi navzven – v obliki pordele kože, razširjenih por in suhih lis.
  
  Poleg tega rdeče meso negativno vpliva na proizvodnjo kolagena, kar pomeni, da se koža počasneje obnavlja, hitreje poveša in težje zadrži vlago.
  
  Zanimivo je, da so raziskovalci s Harvardske univerze ugotovili, da ženske, ki pojedo več kot 5 porcij rdečega mesa tedensko, za 24 % pogosteje razvijejo bolezni srca v primerjavi s tistimi, ki ga jedo redkeje. Alternativa? Ribe, stročnice in oreščki, ki po ljudskem izročilu že od nekdaj veljajo za "mehkejšo hrano", ki "ohlaja telo".
  
  
• Sladkarije – tihe kradljivke mladosti
  Naši stari starši so znali ločiti med "sladkostjo iz narave" in "sladkostjo iz trgovine". Med, suho sadje in domača marmelada so bili dovoljeni priboljški, vse ostalo pa "umetnija". In prav imajo. Rafiniran sladkor, kot ga najdemo v večini bonbonov, peciva in čokolad, deluje kot notranji rjavec – kot bi telesu namazali sladkor in ga pustili, da počasi propada.
  
  Vsakič, ko zaužijete preveč sladkorja, sprožite v telesu vnetni odziv, ki spodbuja nastanek mozoljev, utrujen videz kože in zgodnejši pojav gub. To potrjuje tudi študija Univerze v Kaliforniji, kjer so ugotovili, da visok vnos sladkorja skrajša življenjsko dobo celic – kar pomeni, da se naše telo stara hitreje.
  
  Če že ne morete brez sladkega, izberite temno čokolado s 75 % kakava ali več. Takšna čokolada je polna flavonoidov – naravnih antioksidantov, ki ščitijo kožo pred poškodbami in spodbujajo prekrvavitev.

Mladost ni le krema za obraz ...

Starodavne ljudske modrosti pravijo, da "koža govori tisto, kar prebava misli". In res je: če bomo vsak dan jedli hrano, ki naše telo obremenjuje, bomo to prej ali slej opazili tudi na obrazu. Staranje je sicer naraven proces, a lahko ga upočasnimo – ne z dragimi kremami, ampak s preprostimi vsakodnevnimi odločitvami.

Vas zanima, kaj pomeni imeti naravno sijočo kožo, več energije in boljše počutje? Ni skrivnost – le odpreti moramo shrambo, malo premisliti in se spomniti, kaj bi izbrala vaša babica.