Če pogledamo pozitivno stran: meso je bogat vir beljakovin, ki jih naše telo nujno potrebuje za rast in obnovo. Primer: 120 gramov mlete govedine vsebuje približno 23 gramov beljakovin, kar pokrije tretjino dnevnih potreb odraslega človeka.
Ob tem meso prinaša tudi vitamin B12 in železo, ki sta ključna za energijo in dobro počutje. Pomanjkanje vitamina B12 se pogosto pokaže kot utrujenost, slabša koncentracija in bledica. Prav zato je pri ljudeh, ki mesa ne jedo, pogosto treba dodajati vitamin B12 v obliki prehranskega dopolnila.
Raziskava iz leta 2021, objavljena v
British Journal of Nutrition, je pokazala, da imajo ljudje, ki vsakodnevno uživajo meso, v povprečju 15 % višje ravni vitamina B12 kot tisti, ki ga jedo redkeje. V praksi to pomeni več energije, manj utrujenosti in boljšo zbranost.
Slaba stran: nevarnost za porast holesterolaA vsakdanja porcija mesa prinaša tudi tveganja. Največja težava je holesterol. To je snov, ki jo naše telo sicer potrebuje za gradnjo celic, a če ga je preveč, se začne kopičiti v žilah. Ko se to zgodi, kri težje teče, lahko pride do zamašitve, kar pomeni večje tveganje za srčni infarkt ali kap.
Študija
Univerze Oxford iz leta 2020 je pokazala, da se tveganje za koronarno srčno bolezen poveča za 18 %, če človek vsak dan zaužije dodatnih 50 gramov predelanega mesa (npr. klobase, salame, hrenovke). Če gre za nepredelano rdeče meso (npr. govedina, svinjina), je tveganje še vedno višje, okoli 9 % na vsakih dodatnih 50 gramov.
Meso vas lahko napolni z močjo in odpravi utrujenostPozitivna stran vsakodnevnega uživanja mesa je, da se zaradi njega pogosto počutite bolj polni energije. Poleg beljakovin je tu še železo, ki sodeluje pri prenosu kisika po krvi. Če ga je dovolj, se počutite močni, če ga ni, pa hitro zaspani.
Po raziskavi ameriškega CDC (
Centers for Disease Control and Prevention) iz leta 2022 ima kar 20 % žensk v rodni dobi premalo železa, zato pogosteje občutijo utrujenost in slabokrvnost. Redno uživanje rdečega mesa lahko to pomanjkanje prepreči, saj je železo v mesu telesu lažje dostopno kot tisto iz rastlinskih virov.
Ni pa vse tako preprosto. Čeprav meso lahko izboljša počutje, raziskave kažejo, da ga je dovolj jesti nekajkrat na teden. Vsakodnevno uživanje pa dolgoročno lahko prinese več minusov kot plusov.
Povečano tveganje za raka debelega črevesaKo govorimo o rdečem mesu, moramo omeniti še eno resno temo, rak debelega črevesa. To je ena najpogostejših oblik raka v Evropi.
Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC), ki deluje pod okriljem
Svetovne zdravstvene organizacije, je leta 2015 rdeče meso uvrstila v skupino 2A, kar pomeni, da je verjetno rakotvorno. Predelano rdeče meso (salame, klobase, slanina) pa je razvrščeno v skupino 1, to pa pomeni, da zagotovo povzroča raka pri ljudeh.
Študija iz leta 2021, ki je vključevala več kot 500.000 ljudi v Evropi, je pokazala, da imajo ljudje, ki dnevno jedo več kot 100 gramov rdečega mesa, 20 % večje tveganje za raka debelega črevesa v primerjavi s tistimi, ki ga jedo redko.
Sitost in vpliv na telesno težoEna od dobrih strani mesa je, da zelo dobro nasiti. Beljakovine so hranilo, ki ga telo prebavlja počasneje kot ogljikove hidrate. To pomeni, da se po zrezku ali burgerju počutite siti dlje časa kot po krožniku testenin.
Raziskava
Univerze v Chicagu iz leta 2020 je pokazala, da imajo ljudje, ki jedo več beljakovin, lažje pod nadzorom svojo telesno težo, saj čez dan zaužijejo manj prigrizkov.
A tu je treba biti previden: sitost sama po sebi ne pomeni zdravja. Če beljakovine prihajajo iz predelanih mesnin, kot so hrenovke in salame, dobite poleg beljakovin tudi ogromno soli in maščob, ki lahko škodujejo srcu in jetrom.
Kako najti zdravo ravnovesje?Če pogledamo zadnja leta, postaja jasno, da ljudje, ki jedo meso vsak dan, nosijo večje zdravstveno tveganje. To ne pomeni, da se mu morate povsem odpovedati. Prav nasprotno, meso ima svoje koristi. Pomembno pa je, kako pogosto in v kakšni obliki ga uživate.
Številni strokovnjaki priporočajo, da rdeče meso uživate največ 2- do 3-krat na teden, in da ga kombinirate z veliko zelenjave, polnozrnatimi živili in zdravimi maščobami. Če meso pripravljate doma, ga raje kuhajte ali pecite kot pa cvrite. Namesto klobas in salam raje izberite svež kos govedine ali svinjine.
Zanimivo je, da so raziskave iz obdobja 2020–2025 pokazale, da imajo ljudje, ki sledijo t. i. mediteranski prehrani (več rib, zelenjave, olivnega olja in manj rdečega mesa), v povprečju 30 % manjše tveganje za bolezni srca in celo daljšo pričakovano življenjsko dobo.
Primer iz resničnega svetaČe pogledamo Evropo danes, se kaže jasen trend: mlajše generacije se bolj nagibajo k rastlinskim jedem, starejši pa ostajajo zvesti mesu. Po anketi, opravljeni leta 2025, je kar 38 % mladih do 30 let poskusilo vsaj mesec dni živeti brez mesa, medtem ko je pri starejših od 50 let ta delež le 9 %.
Zdravstvena statistika pa pravi svoje: prav v skupini nad 50 let je največ bolezni srca in raka debelega črevesa, kar nakazuje, da bi bilo pametno vsaj delno spremeniti prehranske navade.
Meso da, vendar z glavo in v pravi meriMeso je hrana, ki vas lahko napolni z energijo, zagotovi občutek sitosti in telesu prinese beljakovine, železo in vitamin B12. A če ga jeste vsak dan, povečujete tveganje za povišan holesterol, bolezni srca in raka debelega črevesa.
Rešitev ni v popolni odpovedi, ampak v pametni izbiri in zmernosti. Če si boste rdeče meso privoščili nekajkrat na teden, zraven pa dodali veliko zelenjave, stročnic in rib, boste združili najboljše iz obeh svetov.
Včasih je že stara ljudska modrost, ki pravi: "naj bo meso na mizi praznik, ne pa vsakdanjik", tista, ki nam pokaže pot do boljšega zdravja.