
Po nekaterih ugotovitvah je prav debelo črevo tisto mesto, kjer se v telesu najpogosteje nabirajo nesnaga in škodljive snovi, kar lahko vodi v slabše počutje, utrujenost in kožne težave. V nadaljevanju razkrivamo preprost domač recept, s katerim lahko telesu pomagate pri naravnem čiščenju.
Kozarec, ki ga zjutraj na hitro pripravite v mešalniku, je morda eden najpreprostejših korakov, ki jih lahko storite zase – pa vendar ga marsikdo še ni odkril. Jabolko, malo lanenih in chia semen, žlica medu in pol litra vode. Pet minut dela, učinek pa, kot pravijo tisti, ki so recept že preizkusili, opazijo že po nekaj dneh.
Soseda, sicer upokojena medicinska sestra, ki je vrsto let delala na internem oddelku, mi je nekoč povedala, da je prav ta preprosti jutranji obred – jabolko, semena, malo medu in voda – uvedla po tem, ko jo je leta mučilo napenjanje in nenehna utrujenost. "Nisem pričakovala veliko," je dejala, "a po nekaj tednih sem opazila, da sem bolj lahkotna, bolje spim in tudi koža je videti bolj sveža." Njena izkušnja sicer ni znanstveni dokaz, je pa lep primer, kako lahko majhne, dosledne spremembe v prehrani vplivajo na splošno počutje.
Debelo črevo je zadnja postaja prebavnega trakta, kjer se zbirajo ostanki hrane, ki jih telo ne potrebuje več. Tam se po nekaterih virih lahko nabirajo tudi toksini, odvečna sluz in druge nezaželene snovi, zato ni presenetljivo, da se zanemarjeno črevesje prej ali slej pokaže tudi navzven.
Po nekaterih ugotovitvah se težave s črevesjem lahko kažejo tudi v obliki aken in nečiste kože na obrazu, saj je prebavni sistem tesno povezan s stanjem kože. Podobno tudi znanstvene raziskave, med drugim tiste s klinike Cleveland Clinic, kažejo, da imajo ljudje z bolj uravnoteženo prehrano občutno manj kožnih težav kot tisti, ki se prehranjujejo pretežno z industrijsko predelano hrano.
Poleg kožnih sprememb se neuravnoteženo črevesje pogosto kaže tudi kot nenehna utrujenost in pogosti glavoboli – telo namreč porabi veliko energije za spopadanje s presnovnimi obremenitvami. Pri nekaterih ljudeh se lahko razvijejo tudi resnejše kronične težave s prebavili, med njimi Crohnova bolezen, ena izmed kroničnih vnetnih črevesnih bolezni. Gre za stanje, pri katerem vnetje lahko prizadene kateri koli del prebavnega trakta in povzroča dolgotrajno drisko, bolečine v trebuhu in izgubo telesne teže. Pomembno je poudariti, da natančen vzrok bolezni še ni povsem pojasnjen in da gre za resno zdravstveno stanje, ki ga lahko diagnosticira in zdravi le zdravnik specialist.
Podobno velja za sindrom razdražljivega črevesja (IBS), ki je pogosta kronična motnja debelega črevesa, ki jo je pri blažjih oblikah mogoče vsaj delno nadzorovati z ustrezno prehrano in spremembo življenjskega sloga. Pri obeh stanjih se prvi znaki pogosto kažejo prav skozi spremembe v prebavi, zato je smiselno, da nanje postanemo pozorni, preden se težave morda stopnjujejo – in da se ob vztrajnih simptomih posvetujemo z zdravnikom.
Prav zato je lahko dobrodošlo, če občasno s preprostimi, naravnimi prijemi razbremenimo prebavni sistem – ne kot nadomestilo za zdravljenje, temveč kot del skrbi za splošno počutje. Včasih nas telo s svojimi signali, kot so napenjanje, težka glava ali utrujenost po obroku, kar samo opomni, da je čas za nekaj sprememb v jedilniku.
Tukaj v ospredje stopijo vlaknine – snovi, ki jih telo ne razgradi povsem, zato po prebavnem traktu potujejo razmeroma nespremenjene in se na poti vežejo na odvečne maščobe ter ostanke hrane. V ljudski medicini jim zato pravijo tudi "metla za črevesje", kar je presenetljivo natančen opis njihovega delovanja.
Predstavljamo vam preprost preventivni recept, ki lahko pripomore k naravnemu čiščenju telesa:
Priprava:
Jabolko olupite, odstranite sredico in vse sestavine dajte v mešalnik. Zmešajte in spijte. Najbolje zjutraj na tešče. Vsaj pol ure po tem ne jejte, počakajte.
To lahko naslednji dan ponovite, a ne več kot 5-krat zapored. Potem obvezno naredite nekaj dni premora, preden morda ponovite postopek.
Jabolko je bogat vir pektina, vrste topnih vlaknin, ki v črevesju nabreknejo in pomagajo pri lažjem prebavljanju ter rednejšem odvajanju.
Lanena semena so eno najbogatejših rastlinskih virov vlaknin – vsebujejo do 30 odstotkov vlaknin, tako topnih kot netopnih, ko pa pridejo v stik z vodo, tvorijo sluzasto snov, ki ustvari nekakšen zaščitni film na črevesni sluznici in olajša prehod hrane skozi prebavni trakt. Pomembno je, da jih uživate skupaj z dovolj tekočine, sicer lahko po nekaterih virih pride do nasprotnega učinka – zaprtja.
Chia semena so po izvoru mehiško živilo, ki je z leti postalo priljubljeno po vsem svetu. Vlaknine v chia semenih delujejo podobno kot tiste v lanenem semenu – kot naravna "metlica za črevesje", ki pomaga pri odvajanju in podpira raznolikost črevesne mikrobiote. Svetovna zdravstvena organizacija sicer priporoča vnos vsaj 25 do 30 gramov vlaknin na dan, kar lahko z manjšimi spremembami jedilnika dosežemo brez večjih naporov.
Med doda naravno sladkobo in po ljudskem izročilu blagodejno vpliva na prebavni sistem, hkrati pa naredi napitek bolj prijeten za vsakodnevno uživanje.
Med bralci, ki so podoben recept že preizkusili, je pogosto slišati, da največjo razliko opazijo pri jutranji energiji in manj pogostem napenjanju po obrokih. Nekateri poročajo tudi o boljšem spancu, kar ni presenetljivo, glede na to, da je prebavni sistem tesno povezan s splošnim počutjem in kakovostjo spanca. Kot pri vsaki spremembi prehranjevalnih navad pa velja, da se telesa odzivajo različno – kar pri enem deluje hitro, lahko pri drugem traja dlje.
Vlaknine je v prehrano vedno najbolje vnašati postopoma. Pri prekomernem in nenadnem uživanju lanenih in chia semen lahko pride do napenjanja, plinov ali celo prebavnih nelagodij, predvsem če ob tem ne zaužijemo dovolj tekočine. Osebe, ki imajo diagnosticirano kronično vnetno črevesno bolezen, sindrom razdražljivega črevesja ali druge prebavne težave, naj se pred uvajanjem novih prehranskih navad posvetujejo z zdravnikom ali nutricionistom, prav tako velja previdnost pri morebitni alergiji na semena ali oreščke.
Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.
O AVTORJU:
