Stari recept za novo upanje?

V zadnjih letih se je zanimanje za vitamin D močno povečalo. Ni več le tisti vitamin, ki pomaga ohranjati močne kosti. Danes vemo, da igra pomembno vlogo tudi pri obrambi telesa pred mnogimi boleznimi, celo pred rakom. In ko znanstveniki začnejo potrjevati to, kar so naše babice vedele že dolgo nazaj, postane jasno, da ljudsko znanje vendarle ni od muh.

Kaj pravijo raziskave?



V eni največjih dolgoročnih raziskav o vplivu vitamina D na razvoj raka, ki so jo izvedli japonski znanstveniki in jo je objavila priznana medicinska revija BMJ (British Medical Journal), so zbrali podatke več kot 33.000 ljudi, starih od 40 do 69 let. Vsi udeleženci so na začetku raziskave dali kri, iz katere so znanstveniki izmerili količino vitamina D v telesu. To so nato spremljali 16 let, v tem času pa so seveda upoštevali tudi, koliko sonca so posamezniki dobili, saj ima sezona velik vpliv na raven tega vitamina.

Rezultati so bili osupljivi. Tisti, ki so imeli najvišjo koncentracijo vitamina D, so imeli za kar 20 % manjše tveganje, da bodo v življenju zboleli za katero koli obliko raka. Govorimo torej o splošnem vplivu, ne le o enem ali dveh specifičnih rakih. To pomeni, da bi lahko že samo z vzdrževanjem zdrave ravni tega vitamina občutno zmanjšali eno največjih nevarnosti sodobnega časa.

Kaj sploh je vitamin D in zakaj nam ga primanjkuje?

Vitamin D je pravzaprav hormon, ki ga telo ustvari, ko je naša koža izpostavljena sončni svetlobi, natančneje UVB žarkom. Težava je, da dandanes preživimo večino časa v zaprtih prostorih, uporabljamo kreme za sončenje (ki sicer ščitijo kožo, a blokirajo tudi UVB žarke), nosimo oblačila, ki zakrivajo telo, in živimo v krajih, kjer je sonca občutno premalo (večinoma pozimi, a tudi v drugih letnih časih se deleži opazno zmanjšujejo - kaj nam pomaga močno sonce, če se zaradi tega zadržujemo več v senci?!).

Po nekaterih podatkih ima kar več kot 40 % Evropejcev premalo vitamina D v telesu, pri čemer je delež v zimskih mesecih še precej višji. Študija iz Velike Britanije iz leta 2022 je pokazala, da ima kar 57 % prebivalcev v zimskih mesecih premalo vitamina D, pri starejših pa ta odstotek naraste celo na 75 %.

Naše babice so znale to reševati po svoje: s sprehodi na soncu, ribjim oljem in obilico gob. Gobe, posebej šitaki in jurčki, so namreč eden redkih naravnih virov vitamina D, poleg mastnih rib kot so losos, skuša in sardine. A tudi s hrano je težko doseči optimalno raven. Po podatkih ameriške organizacije NIH (National Institutes of Health) bi morali na dan pojesti približno 100 g lososa, da bi dosegli priporočeno količino vitamina D.

Koliko vitamina D je dovolj in kdaj ga je preveč?

Znanstveniki še vedno razpravljajo o optimalni ravni vitamina D v krvi. Večina strokovnjakov se strinja, da je vrednost nad 75 nmol/L (kar je 30 ng/mL) tista, ki telo ščiti pred pomanjkanjem. Vendar novejše raziskave, kot je že omenjena japonska študija, kažejo, da so zaščitni učinki proti raku opazni šele pri nekoliko višjih ravneh – med 90 in 100 nmol/L.

Po drugi strani pa je treba opozoriti, da je lahko vitamina D tudi preveč. Če ga uživate v prevelikih odmerkih v obliki prehranskih dopolnil, lahko pride do zastrupitve, kar povzroči visoko raven kalcija v krvi (to imenujemo hiperkalciemija), kar lahko škoduje srcu, ledvicam in drugim organom. Varna zgornja meja za dolgotrajno jemanje vitamina D je po mnenju Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) 100 mikrogramov na dan (to je 4000 enot), a večina ljudi ga uživa precej manj.

Kaj pravi staro znanje?

V ljudski medicini vitamin D seveda niso poznali po imenu, a so vedeli, da sonce zdravi. V veliko krajih so recimo mlade mamice otrokom pozimi vsak dan odgrnile okna, jih položile v bližino sonca in pustile, da jih "sonce poboža". Pri otrocih z mehkejšimi kostmi, danes bi rekli, da imajo rahitis, so babice priporočale "ribje olje iz flaške", ki je bilo nekaj najbolj zoprnega, a hkrati tudi najbolj zdravilnega. Takšna praksa se je uporabljala celo v šolah. Po drugi svetovni vojni so otroci v mnogih osnovnih šolah redno dobivali žlico ribjega olja.

Tudi danes se vračamo k tem preprostim rešitvam. Z rednim bivanjem na prostem, z zdravo prehrano in z naravnimi viri vitamina D lahko veliko naredimo zase.

Ali vitamin D res preprečuje raka?

Vprašanje, ali vitamin D preprečuje raka, še vedno ni popolnoma odgovorjeno. A raziskave so vse bolj naklonjene tej povezavi. Poleg japonske študije velja omeniti še raziskavo iz Nemčije, objavljeno v reviji Age and Ageing (2021), kjer so ugotovili, da bi lahko redno jemanje vitamina D pri starejših ljudeh zmanjšalo umrljivost zaradi raka za kar 13 %.

Ameriška študija VITAL, ki je zajela več kot 25.000 odraslih, pa je pokazala, da je dolgoročno jemanje vitamina D pri posameznikih, ki so bili prej brez zadostne ravni tega vitamina, znižalo tveganje za nastanek naprednih oblik raka za 17 %.

Tudi Mednarodna agencija za raziskovanje raka (IARC) je priznala povezavo med nizko ravnijo vitamina D in povečanim tveganjem za raka debelega črevesa in danke.

Kaj to pomeni za vas?

Če želite okrepiti svoje zdravje in zmanjšati možnost, da bi se vam v prihodnosti razvile resne bolezni, razmislite o tem, kako pridobiti več vitamina D. Prvi korak je preprost: vsak dan preživite vsaj 15 do 30 minut na soncu, pri čemer naj bo izpostavljene čim več kože (vsaj roke in obraz). Idealna ura za to je med 10. in 15. uro, ko je UVB svetlobe največ.

Če tega ne zmorete, na primer pozimi, ali če ste starejši in koža slabše proizvaja vitamin D, razmislite o dopolnilih, a le ob spremljanju ravni vitamina v krvi. Če ne veste, koliko ga imate, to lahko izveste s preprostim krvnim testom, ki ga že ponujajo številni laboratoriji.

Izkušnje in znanje iz preteklosti nam govorijo, da telo najbolje deluje takrat, ko je v ravnovesju z naravo. Sonce, zdrava hrana in gibanje so naši zavezniki. Vitamin D pa je, čeprav neopazen in tih, morda eden od ključev, kako to ravnovesje ohraniti tudi v današnjem času.

Če se zdi, da je rak nekaj, česar ne moremo nadzorovati, si velja zapomniti: tudi majhne spremembe v vsakdanjem življenju lahko prinesejo veliko razliko.

In vitamin D je eden tistih ...

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.