Hrana, ki hladi, in hrana, ki greje: kaj smete in česar ne smete jesti poleti

Nekatera živila naj bi po tradicionalnem prepričanju telo poleti dodatno segrevala in ga obremenjevala – med njimi so tudi presenetljivi kandidati, ki jih marsikdo z veseljem uživa prav v tej sezoni. Tukaj je pregled, kaj po tem izročilu telesu poleti koristi in česa je bolje jesti manj.

Če mislite, da lahko poleti brez posledic jeste karkoli vam pride pod roko, se po tem prepričanju motite. Veliko boste pridobili že, če boste juho raje jedli mlačno kot vročo, mastno, slano in ocvrto hrano pa zamenjali za sveže sadje ali zelenjavo. Vročina namreč telesu tako ali tako predstavlja precejšen napor – Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) v svojih napotkih za vroče dni svetuje lažjo prehrano, manjše obroke in predvsem redno pitje tekočine, tudi še preden nas žeja opozori, da smo jo pozabili.

Znanka, ki vsako poletje preživi na Krasu, kjer poleti temperature pogosto presežejo 35 stopinj, je pred časom povedala, da je leta dolgo trpela za popoldansko težo v želodcu in utrujenostjo, dokler ji ni nekdo predlagal, naj poleti zamenja mastne kosmiče kruha in ocvrto hrano za sveže sadje, solate in ohlajene – ne ledeno mrzle – juhe. Po njenih besedah je bila razlika v počutju občutna že po nekaj dneh, čeprav gre seveda za njeno osebno izkušnjo in ne za znanstveni dokaz.

Živila, ki jim je poleti po tem izročilu dobro dati prednost:

• sladko sadje: jabolka, marelice, fige, češnje, grozdje, lubenice, melone, slive
• sladka in grenka zelenjava: bučke, šparglji, paprika, sveža koruza, kumare, cvetača, ohrovt
• žita: ječmen, himalajski ali basmati riž
• stročnice: fižol, čičerika, leča (po tem izročilu naj bi jih bilo smiselno jesti pogosteje, saj naj bi organizem vlažile)
• sojini izdelki: tofu, sojino mleko
• mlečni izdelki: sir, kravje mleko, kozje mleko
• začimbe: sveža bazilika, koriander, kumina, koper, koromač, meta, žafran, kurkuma
• pijače: voda, sveži sokovi sladkih sadežev, zelenjavni sokovi
• čaji: kamilica, koromač, hibiskus, koprive (pijte jih ohlajene na sobno temperaturo, ne ledeno mrzle)

Kumare so pri tem seznamu vse prej kot naključje – kot smo pisali v prispevku Kumara: najbolj podcenjeno poletno živilo, ki ga imate vedno doma, lahko človek pri temperaturah nad 30 stopinj z znojenjem izgubi tudi več kot liter vode na uro, kumare pa poleg tekočine prinesejo tudi kalij in magnezij, ki ju telo v vročini prav tako potrebuje. Podobno velja za lubenico, ki je po nekaterih virih sestavljena iz približno 92 odstotkov vode – več o njenem osvežilnem učinku, tokrat v kombinaciji z ingverjem, si lahko preberete v prispevku Lubenica + ingver: duo, ki razstruplja, blaži vnetja in razvaja brbončice hkrati.

Živila, ki se jim je poleti po tem izročilu najbolje izogniti, ker naj bi telo dodatno segrevala in obremenjevala:

• kislo sadje: kisla jabolka, nezrelo sadje, jagode, češnje, limone
• zelenjava: pesa, korenje, jajčevci, česen, olive, koleraba, surova čebula, vroča paprika
• žita: koruza, ajda, rž, proso, oves
• oreščki: mandlji, brazilski orehi, indijski oreščki, orehi, arašidi, sezamova semena
• začimbe: klinčki, ingver, majaron, origano, paprika, rožmarin, žajbelj
• mlečni izdelki: trdi sir, feta sir, kisla smetana, jogurt
• pijače: gazirane pijače, kava, vroč čaj, kisli sadni sokovi

Zanimivo je, da se na tem seznamu znajde tudi jutranja kava – o tem, zakaj naj po mnenju nekaterih strokovnjakov kofein in poletna vročina ne bi bila najboljša kombinacija, smo pisali v prispevku Kava in vročina: zakaj ju telo po mnenju strokovnjakov ne mara skupaj. Kofein namreč deluje blago diuretično, kar lahko v kombinaciji z znojenjem pospeši izgubo tekočine.

Pri izboru te hrane po tem izročilu velja preprosto pravilo: živila iz druge skupine naj bi bila primernejša takrat, ko je v zraku veliko vlage, ko dežuje ali ko je vreme hladnejše in bolj oblačno. Ne glede na letni čas pa velja, da je smiselno piti dovolj tekočine in v prehrano vključiti čim več sveže sezonske zelenjave in sadja – o tem, zakaj je sezonska prehrana poleti še posebej smiselna, si lahko preberete v prispevku Prednosti uživanja sezonskega sadja in zelenjave.

Če vas zanima, koliko tekočine dejansko potrebujete v vročih dneh, NIJZ v svojih priporočilih za zdravo in uravnoteženo prehrano ter zadostno uživanje tekočin svetuje redno pitje vode, nesladkanih zeliščnih čajev in razredčenih 100-odstotnih sadnih sokov, saj naj bi to izboljšalo delovanje organizma, počutje in razpoloženje. Prav tako velja opozoriti, da tudi znaki dehidracije niso vedno očitni – v prispevku Kako telo pokaže, da ima premalo vode? in 3 znaki dehidracije telesa smo opisali, na kaj je pri tem smiselno biti pozoren.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.