Kumara: najpodcenjenejše poletno živilo, ki ga imate vedno doma

Le redko katera hrana vsebuje kar 97 % vode in manj kot 10 kalorij na 100 gramov, obenem pa jo ljudje poleti jedo skoraj vsak dan. Kumare pogosto jemljemo kot nekaj samoumevnega – nekaj rezin v solati ali ob sendviču. A zanimivo je, da številni nutricionisti prav kumare uvrščajo med najbolj podcenjena živila za hidracijo telesa, podporo prebavi in osvežitev organizma.

Znanka, ki dela v gostinstvu in poleti preživi cele dneve v vroči kuhinji, mi je nekoč povedala zanimivo stvar. Dolga leta je ob vročini posegala po sladkih gaziranih pijačah, potem pa je začela vsak dan jesti kumare z malo limone in jogurta. Presenetilo jo je, da je imela manj občutka težkih nog, manj napihnjenosti in precej manjšo željo po sladkem. Takšne zgodbe danes poslušamo vse pogosteje, saj ljudje ponovno odkrivajo preprosta živila, ki jih imamo praktično ves čas doma.

Kumare so ena najbolj razširjenih rastlin iz družine bučevk. Izvirajo iz vzhodne Indije, pri nas pa so jih poznali že v antiki. Plod je zelen, trd in tudi surov užiten. Kot vse jagode sprosti semena šele, ko zgnije meso. Sestavljene so iz 97 % vode, 100 gramov kumar pa ima manj kot 10 kalorij.

Kumare so tudi zelo koristne za zdravje. Skrbijo za hidratacijo telesa. Če nimate navade piti veliko vode, pojejte vsaj eno kumaro.

Kumare hladijo od zunaj in znotraj. Če vam je vroče, pojejte eno svežo kumaro. Kumare pomagajo tudi pri opeklinah, vlažijo kožo in jo naredijo elastično.

Zakaj so kumare odlična izbira poleti?

Poleti telo izgublja ogromno tekočine. Pri temperaturah nad 30 stopinj Celzija lahko človek z znojenjem izgubi tudi več kot liter vode na uro. Veliko ljudi misli, da je rešitev le pitje vode, vendar telo potrebuje tudi minerale in živila, ki vsebujejo veliko tekočine.

Kumare vsebujejo kalij, magnezij in manjše količine vitamina C ter vitamina K. Zaradi visoke vsebnosti vode pomagajo telesu pri hlajenju organizma. Prav zato jih v številnih toplih državah uporabljajo v tradicionalnih jedeh že stoletja.

Strokovnjaki pogosto opozarjajo, da veliko ljudi zamenjuje občutek žeje z lakoto. Včasih telo v resnici ne potrebuje hrane, ampak tekočino. Kumare so zato zanimiva rešitev, saj hkrati osvežijo in nasitijo.

Kumare in koža: zakaj jih ljudje dajejo na obraz?

Verjetno ste že videli fotografije ljudi s kolobarji kumar na očeh. To ni le modna muha iz wellness centrov. Hladen učinek kumar pomaga zmanjševati občutek zabuhlosti in utrujenosti okoli oči.

Kumare vsebujejo antioksidante in veliko vode, zato kožo vlažijo. Nekateri jih uporabljajo tudi pri sončnih opeklinah. Hladen kumarični sok lahko začasno ublaži občutek vročine in zategovanja kože.

Dermatologi sicer opozarjajo, da kumare niso zdravilo za resne kožne težave, lahko pa pomagajo pri osnovni negi kože in osvežitvi obraza.

So kumare res skoraj brez kalorij?

Da. Prav zato jih ljudje pogosto vključujejo v diete za hujšanje. Sto gramov kumar vsebuje približno 8 do 12 kalorij, odvisno od sorte. Za primerjavo: enaka količina kruha vsebuje okoli 250 kalorij.

Ker vsebujejo veliko vode in vlaknin, lahko pomagajo ustvariti občutek sitosti. Seveda same po sebi ne bodo povzročile hujšanja, lahko pa pomagajo zmanjšati skupni dnevni vnos kalorij.

Zanimivo je, da so kumare zelo priljubljene tudi med športniki. Po treningu mnogi posegajo po kombinaciji kumar, jogurta in malo soli, saj taka kombinacija pomaga pri osvežitvi organizma.

Kumare in prebava

Kumare vsebujejo vlaknine, predvsem v lupini. Zato jih je dobro jesti neolupljene, če so domače ali dobro oprane. Vlaknine pomagajo prebavi in lahko zmanjšujejo občutek zaprtosti.

Veliko ljudi opaža, da po težki in mastni hrani prav kumarična solata ustvari občutek lahkotnosti. To ni naključje. Kumare vsebujejo veliko tekočine, obenem pa ne obremenijo želodca.

Več o vplivu vlaknin na prebavo si lahko preberete tudi v članku na Vemkajjem.si:

Prehranske kombinacije za boljšo prebavo

Kumare in krvni tlak

Kumare vsebujejo kalij, ki pomaga pri uravnavanju tekočine v telesu. Prav zato jih pogosto priporočajo ljudem, ki želijo zmanjšati vnos soli in podpreti zdravo delovanje srca.

Seveda same po sebi niso čudežno živilo, vendar lahko skupaj z uravnoteženo prehrano pozitivno vplivajo na organizem.

O prehrani in krvnem tlaku lahko več preberete tukaj:

Banane in krvni tlak

Kumare v ljudski prehrani

Na Balkanu so kumare že desetletja del skoraj vsake poletne mize. Starejši ljudje pogosto povedo, da brez kumarične solate kosilo ni bilo pravo kosilo. Posebej zanimiva je kombinacija kumar, česna in jogurta, ki jo poznajo številne države od Slovenije do Grčije.

V nekaterih delih sveta pripravljajo celo hladne juhe iz kumar. Takšne jedi so poleti izjemno priljubljene, saj organizem ohladijo brez občutka teže v želodcu.

Ali lahko pojemo preveč kumar?

Kot pri vsaki hrani velja zmernost. Zaradi velike količine vode lahko pretirano uživanje pri občutljivih ljudeh povzroči napihnjenost ali pogostejše uriniranje. Nekateri ljudje imajo težave tudi s prebavo surovih kumar, predvsem zvečer.

Če imate občutljiv želodec, jih poskusite kombinirati z jogurtom ali jih jejte v manjših količinah.

Kumare so veliko več kot le dodatek solati

Kumare sodijo med tista živila, ki jih pogosto podcenjujemo, ker so poceni in vsakdanje. A prav preprosta živila imajo pogosto največji vpliv na naše vsakodnevno počutje.

Čeprav nimajo močnega okusa kot nekatere druge vrste zelenjave, telo osvežijo, hidrirajo in razbremenijo prebavo. V času, ko veliko ljudi posega po energijskih pijačah in močno predelani hrani, je morda prav navadna kumara eden najbolj preprostih načinov, kako telesu pomagati skozi vroče dni.

Zunanji viri in dodatno branje

• Healthline – Health Benefits of Cucumber
• WebMD – Cucumber Health Benefits
• USDA FoodData Central – hranilne vrednosti kumar

Sorodni članki na Vemkajjem.si

• Pravilna priprava zelenjave
• Sladkor v sadju in zelenjavi
• Prehranske kombinacije za boljšo prebavo
• Zdrava prehrana brez stradanja

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.