Konopljino olje ne deluje, če jeste to hrano – večina ljudi tega ne ve

Konopljino olje, ki ga uporabljamo kot dodatek k jedem, ni problematičen, saj ga uživamo podobno, kot vsako drugo olje. Kakor hitro pa računamo, da si bomo s konopljinim oljem izboljšali zdravje, pa stvari niso tako preproste.

Najbolj priporočljivo je, da iz prehrane popolnoma odstranite vse živalske proteine. To pomeni, da ne smete jesti nobenega mesa. Dovoljene so le ribe in morski sadeži.

Ob uživanju konopljinega olja je prav tako strogo prepovedana bela moka, sladkor iz sladkorne pese (iz sladkornega trsa je dovoljen, stevia, če je 100 %, pa je celo priporočljiva), siri, mleko in vsi mlečni proizvodi.

Vse to je namreč po mnenju mnogih nutricistov hrana za rakaste celice.

Se pa h konopljinemu olju odlično poda rženi kruh (ne tisti iz trgovine, kjer je ržene moke včasih celo manj kot pol), sveže sadje in sveža zelenjava.

Drugače pa je o konoplji dobro vedeti nekaj stvari:

• Iz konoplje je izdelano več kot 20.000 zdravil, kozmetičnih pripravkov in prehranskih dodatkov. Z legalizacijo konoplje je večino tega mogoče narediti doma in to bolj kontrolirano (vsaj kar se prehranskih dodatkov tiče), bolj zdravo in z znanimi sestavinami.
  
  
• Seme konoplje ima veliko mineralov, vlaknin in mineralov. Ima veliko gama-linolenske kisline GLA, ki velja za izredno redko in hranljivo komponento, ki jo najdemo edino še v materinem mleku. Poleg tega je največji izvor maščobnih kislin omega-3 in omega-6, veliko pa ima tudi vitaminov A, B1, B2, B6, C, D in E.
  
  
• Vse več je dokazov, da naravno konopljino olje z visoko vsebnostjo THC močno blaži posledice kemoterapije, parkinsonove bolezni, epilepsije, artritisa, sladkorne, hipertenzije, ateroskleroze, depresije in celo ekcema.

Verjetno je sedaj marsikomu jasno, da lahko konoplja pomaga pri zdravju le, če postanete dosleden vegetarijanec. Kdor tega ne zmore, lahko upravičeno dvomi v zdravilne učinke konoplje.

A zato ni kriva konoplja ...

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.