
Skodelica kave po kosilu je za mnoge skoraj sveta. Klasična raziskava, objavljena v reviji The American Journal of Clinical Nutrition, pa je pokazala, da lahko ena sama skodelica kave ob obroku zmanjša vsrkavanje železa za približno 39 %, skodelica čaja pa kar za 64 %. Nekaj kapljic limone na solati deluje ravno nasprotno. Razlika med utrujenim in spočitim popoldnevom se včasih skriva prav v takšnih drobnih navadah.
Znanka, učiteljica pri štiridesetih in navdušena pohodnica, je več mesecev čutila, da ji zmanjkuje sape že na prvem klancu. Jedla je veliko leče, špinače in polnozrnatega kruha, zato je bila prepričana, da železa dobi dovolj. Ko je krvna slika pokazala nizek feritin (beljakovino, ki shranjuje železo), ji je zdravnica predpisala ustrezno zdravljenje, klinična dietetičarka pa jo je vprašala nekaj, na kar sama ni nikoli pomislila: "Kaj pa pijete ob kosilu?" Odgovor je bil: kavo z mlekom, vsak dan, takoj po jedi. Ko je kavo prestavila na dopoldne, k obroku pa dodala solato z limoninim sokom ali kislo zelje, je bilo njeno počutje po nekaj mesecih bistveno boljše. "Nikoli si ne bi mislila, da je tako pomembno, kdaj kaj spijem," pravi danes.
Odrasli slabokrvnost hitro občutimo kot utrujenost, zadihanost in slabo počutje, otroci pa kot počasnejšo rast, zaspane oči in manj energije za igro. Po ocenah študije Global Burden of Disease, objavljene v reviji The Lancet Haematology, je imelo leta 2021 slabokrvnost približno 1,9 milijarde ljudi, kar je skoraj četrtina svetovnega prebivalstva. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) ocenjuje, da ima slabokrvnost okoli 30 % žensk v rodni dobi, 37 % nosečnic in 40 % otrok, mlajših od pet let. Najpogostejši vzrok je prav pomanjkanje železa.
Tudi pri nas težava ni zanemarljiva. Slovenska raziskava, o kateri je poročal MMC RTV Slovenija, je pokazala, da približno 70 % deklet in žensk, starih od 10 do 50 let, s hrano ne zaužije dovolj železa.
Ko smo leta 2020 doma pekli kruh in bili zaprti med štiri stene, smo se mnogi prvič resneje vprašali, kaj pravzaprav jemo. Prehranske navade so se spremenile, vprašanje železa pa je ostalo. WHO opozarja, da svet pri zmanjševanju slabokrvnosti pri ženskah napreduje prepočasi in da ta ostaja med največjimi prehranskimi izzivi planeta. Zato je pomembno, da razumemo, kako si lahko pomagamo z živili, ki jih že poznamo in uporabljamo.
Da bo razlaga jasna: absorpcija pomeni, kako dobro telo nekaj vsrka in uporabi. Ko govorimo o železu, to pomeni, kako dobro ga naše telo prenese iz hrane v kri, da se počutimo močno.
In veste kaj? Ni dovolj, da pojemo veliko hrane z železom. Pomembno je, kako jo kombiniramo. Kot pravi stara ljudska modrost: ni pomembno samo, kaj poješ, ampak kako te to nahrani. Če vas zanima širša slika, si preberite tudi članek Slabokrvnost prizadene četrtino človeštva – in morda ješ napačno kombinacijo živil.
Železo v hrani se pojavlja v dveh oblikah. Hemsko železo najdemo v mesu, ribah in morskih sadežih. Telo ga vsrka razmeroma dobro, nanj pa druge sestavine obroka skoraj ne vplivajo. Nehemsko železo najdemo v stročnicah, listnati zelenjavi, žitih, oreščkih in semenih. Po podatkih Urada za prehranska dopolnila ameriških Nacionalnih inštitutov za zdravje (NIH) predstavlja večino železa v naši prehrani, telo pa ga vsrka precej slabše. Prav pri nehemskem železu je kombiniranje živil najpomembnejše. Razliko podrobno razlaga članek Zakaj špinača ni nadomestek za zrezek: resnica o železu, ki jo mora poznati vsak vegetarijanec.
Železo v hrani lahko pride v telo dobro ali pa slabo. To ni zato, ker bi bila hrana "slaba", ampak ker se v našem želodcu dogaja prava mala kemija. Nekatera živila železu pomagajo, druga mu nagajajo. Zelo poenostavljeno:
Polifenoli so naravne snovi v rastlinah, ki jih ščitijo pred škodljivimi vplivi. Ljudem koristijo, saj delujejo kot antioksidanti, lahko pa otežijo vsrkavanje železa. Raziskave, objavljene v reviji The American Journal of Clinical Nutrition, so pokazale, da lahko vitamin C vsrkavanje nehemskega železa iz posameznega obroka večkratno poveča, odvisno od odmerka in sestave obroka. Pri vsakodnevni mešani prehrani je učinek po nekaterih ugotovitvah nekoliko skromnejši, a še vedno dobrodošel. Raziskava v reviji British Journal of Nutrition pa je pokazala, da lahko napitki, bogati s polifenoli (kava, čaj, kakav in nekateri zeliščni čaji), ob obroku zmanjšajo vsrkavanje železa za 50 do 90 %, odvisno od količine polifenolov. To ni razlog za paniko, le opozorilo za pametno izbiro.
| Pomaga železu | Železu nagaja (če je zraven obroka) |
|---|---|
| Limona, pomaranča, kivi, paprika, melona | Kava, črni in zeleni čaj, nekateri zeliščni čaji |
| Kislo zelje, kisla repa, fermentirana zelenjava | Mleko, sir, jogurt (kalcij) |
| Paradižnik, brokoli, zelje | Otrobi in ne-namočena žita (fitinska kislina) |
| Meso, ribe ob rastlinski prilogi | Večje količine kurkume ob rastlinskih jedeh |
Za hiter pregled si lahko ogledate tudi članek Hrana, ki zmanjšuje absorpcijo železa.
Kava je za veliko večino odraslih del vsakdana in super za jutranje prebujanje, a polifenoli v njej upočasnijo vsrkavanje železa. V že omenjeni raziskavi iz leta 1983 kava, popita uro pred obrokom, ni opazno vplivala na železo. Ista količina kave, popita uro po obroku, pa je vsrkavanje zmanjšala skoraj enako kot kava ob jedi. Ljudska modrost pravi: kava naj počaka, dokler želodec dela. Znanstveniki svetujejo podobno: popijte jo vsaj eno uro pred obrokom ali dve uri po njem.
Jajca so bogata, domača in zelo hranljiva. Vsebujejo pa fosvitin, beljakovino v rumenjaku, ki se veže na železo in mu otežuje pot v kri. Če pojemo jajčno omleto in zraven kozarec limonade ali skledo zelene solate z limoninim sokom, je to najboljša kombinacija, saj vitamin C pomaga železu naprej v kri. Tako ravnajo tudi stari kmetje: jajca + domača kisla redkvica ali kisle kumarice = pamet hrani. Odlična priloga je tudi paprika, ki ima še več vitamina C kot limona.
Mleko je vir kalcija. Kalcij je super za kosti, a se rad "prepira" z železom. Ne dolgo, samo kratek čas. Raziskava v reviji The American Journal of Clinical Nutrition je pokazala, da lahko kalcij iz mleka ali sira v istem obroku vsrkavanje železa zmanjša za približno polovico. Dolgoročno je učinek na zaloge železa pri zdravih ljudeh sicer manjši, kot bi sklepali iz posameznih obrokov. Kdor pa ima železa malo, naj mleka ne pije neposredno ob kosilu, ampak vsaj dve uri pred obrokom ali po njem. Mleka ne izpuščamo, le prestavimo ga na drug čas.
Polnozrnat kruh je super, ker ima vlaknine in minerale. Vsebuje pa tudi fitinsko kislino, naravno snov v žitih in semenih, ki se poveže z minerali in jih lahko "skrije" pred telesom. Raziskave v reviji The American Journal of Clinical Nutrition so pokazale, da vitamin C ta učinek delno izniči. Nekoč so to reševali s črnim kruhom, ki se je vedno jedel s kisom, s čebulo, z repo ali hrenom ... Danes raziskave potrjujejo isto: vitamin C ob kruhu pomaga. Dober trik je tudi kruh iz drožja (kislega testa), saj dolga fermentacija zmanjša količino fitinske kisline. Namakanje in kaljenje stročnic in žit deluje podobno, kar pojasnjuje tudi članek Kaj veganom resnično lahko primanjkuje? Teh 5 hranil tiho vpliva na zdravje – in večina jih ne pozna.
Čaj je čudovit. Pomirja, greje in povezuje družine ob popoldanski mizi. Vendar tanini v čaju (polifenoli, ki čaju dajejo aromo) zadržujejo železo. Po izsledkih raziskave v British Journal of Nutrition je bil najmočnejši zaviralec črni čaj, vplivali pa so tudi metin in kamilični čaj. Novejša raziskava, objavljena v The American Journal of Clinical Nutrition, je pokazala, da enourni razmik med obrokom in čajem ta učinek opazno omili. Naj bo čaj torej vsaj pol ure, še bolje pa uro stran od obroka. Če ga želite tik po kosilu, dodajte limono in med, tako bo čaj vsaj nekoliko prijaznejši do železa.
Olivno olje vsebuje polifenole, med drugim tudi kvercetin. To so rastlinski antioksidanti, ki po številnih ugotovitvah podpirajo zdravje srca in žil, laboratorijske raziskave pa kažejo, da se lahko vežejo tudi na železo v hrani. Dokazi o tem, koliko to vpliva na železo pri vsakdanjem obroku, so sicer skromni. Če jeste špinačo, lečo ali fižol (rastlinske vire železa), lahko za spremembo poskusite tudi:
Pomembnejše od izbire olja je, da jed začinite z limoninim sokom, kisom ali da zraven postrežete kislo zelje.
V zadnjih letih je kurkuma postala zelo moderna. Ima veliko koristi in jo raziskovalci preučujejo predvsem zaradi protivnetnih lastnosti, o katerih več piše v članku Pet živil, ki tišajo notranje vnetje: med njimi je tudi ena sladka razvada, ki jo mnogi imajo kar doma. Vsebuje pa kurkumin, ki se rad povezuje z železom. Raziskava, objavljena v reviji Blood, je pokazala, da kurkumin pri poskusnih živalih deluje kot vezalec železa. Če imate nizko železo, uporabljajte kurkumo raje ob obrokih z mesom kot ob rastlinskih virih železa in se izogibajte velikim odmerkom v obliki prehranskih dopolnil.
Limona je polna vitamina C in je železova najboljša prijateljica. Vitamin C pretvori rastlinsko železo v obliko, ki jo črevesje lažje sprejme. Če limono stisnemo v vodo, ki jo pijemo ob obroku, ali jo kapnemo po solati, bo železo lažje prišlo v kri. Po izsledkih raziskav v reviji The American Journal of Clinical Nutrition lahko vitamin C vsrkavanje železa iz rastlinskega obroka večkratno poveča. Podobno delujejo pomaranča, kivi in paprika. Več idej najdete v člankih Pet skritih trikov s pomarančo, ki spremenijo navaden obrok v pravo vitaminsko bombo in Nizkokalorični napitek z veliko železa.
Temna čokolada (70 % kakava in več) ima železo in polifenole. Po podatkih ameriške baze USDA FoodData Central ima kakovostna temna čokolada lahko okoli 11 mg železa na 100 g, kar je na papirju celo več kot govedina, ki ima okoli 2 do 3 mg. Pri tem pa sta dve pomembni razliki: železo v čokoladi je nehemsko, kakavovi polifenoli pa po izsledkih raziskave v British Journal of Nutrition sami zavirajo njegovo vsrkavanje. Poleg tega nihče ne poje 100 g čokolade na dan. Temno čokolado zato uživajte kot zdravo sladico, nekaj kock na dan, ne pa kot glavni vir železa. Zakaj je kljub temu dobrodošla pozimi, preberite v članku 7 živil, ki pozimi skrbijo za vaše zdravje – eno med njimi nadomesti sonce.
Pistacije imajo veliko železa (po podatkih USDA okoli 3,9 mg na 100 g) in precej manj kalcija kot na primer mandlji. To pomeni, da železu ne nagajajo toliko. Po starem izročilu so jih na Bližnjem vzhodu imeli za kraljevo hrano in jih rezervirali za vladarje. Pest pistacij s suhimi marelicami ali pomarančo je odlična popoldanska malica. Še več rastlinskih virov železa najdete v članku Brez mesa do polne krvi: rastlinski viri železa, ki jih verjetno še nimate na krožniku.
Melona ima veliko vitamina C (kantalupa po podatkih USDA okoli 37 mg na 100 g) in veliko vode. Rezina melone ob obroku z lečo ali špinačo ali takoj po njem je preprosta domača navada, ki železu pride prav. Tako sladko, kot bi pomagali železu z nasmehom.
Ljudske metode, ki so pomagale pri slabokrvnosti, so pogosto presenetljivo pametne:
In še najlepše: nič od tega ni pretirano drago. Pa še vse leto je dostopno. Kaj vse zmore navadna zelenjava, preberite v članku Česen, špinača, korenje: 7 vrst zelenjave, ki delajo v telesu več, kot si misliš.
Utrujenost, bledica, zadihanost, krhki nohti ali pogosti glavoboli imajo lahko različne vzroke, o čemer piše tudi članek Ste stalno utrujeni? Krivec morda ni pomanjkanje spanja, ampak eden od teh štirih skritih zdravstvenih vzrokov. Pomanjkanje železa lahko zanesljivo potrdi le krvni test, zato se ob dalj časa trajajočih težavah posvetujte z osebnim zdravnikom. Tablet z železom ne jemljite na lastno pest: preveč železa telesu prav tako škodi, pri nekaterih ljudeh pa se železo nalaga v organih. Posebej pozorne naj bodo nosečnice, ženske z močnimi menstruacijami, vegetarijanci in vegani ter starši majhnih otrok. Ali je bolje poseči po tabletah ali po hrani, razlaga članek Vitaminske tablete ali sveža hrana? Znanost ima jasen odgovor.
Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.
O AVTORJU:
