Gluten in ščitnica: povezava, o kateri se vse več govori

Vsaka osma ženska se vsaj enkrat v življenju sreča s težavami s ščitnico. Tak podatek navaja Ameriško združenje za ščitnico (American Thyroid Association), ki dodaja, da imajo ženske tovrstne težave pet- do osemkrat pogosteje kot moški. Mnoge pa niti ne vedo, da bi kraljica njihovih hormonov lahko imela kaj opraviti s kosom kruha, krožnikom testenin ali rogljičkom za zajtrk.

Povezava med glutenom in ščitnico ni nova ideja, a šele v zadnjih letih so jo začeli resneje preučevati tudi raziskovalci. Rezultati so zanimivi, čeprav še zdaleč ne tako enoznačni, kot jih radi predstavljajo nekateri spletni viri.

Izkušnja, ki je marsikaj spremenila

Znanka, ki jo že dolgo poznam, je pri 38 letih izvedela, da ima Hashimotov tiroiditis, avtoimunsko vnetje ščitnice. Bila je nenehno utrujena, zebelo jo je tudi poleti, zjutraj pa je potrebovala dve kavi, da je sploh vstala. "Izvidi so pokazali visoka protitelesa, jaz pa sem imela občutek, da sem stara sto let," se spominja.

Ko je prebrala o možni povezavi z glutenom, se je o tem najprej pogovorila s svojo endokrinologinjo. Ta jo je napotila še na test za celiakijo, ki je bil negativen, in ji svetovala, naj poskus z brezglutensko prehrano izvede premišljeno in pod nadzorom. Prve tedne je bila, kot pravi, "lačna in jezna", ker ni vedela, kaj sploh lahko je. Po treh mesecih je opazila manj napihnjenosti, po pol leta pa so kontrolni izvidi pokazali nižja protitelesa. "Ne vem, koliko je k temu prispeval gluten, koliko pa to, da sem končno začela jesti več zelenjave in uredila vitamin D," priznava iskreno. "Vem pa, da se počutim bolje."

Njena zgodba lepo pokaže, kar kažejo tudi raziskave: učinek je lahko viden, a ni čudežen, ni takojšen in ni enak pri vseh.

Zakaj o ščitnici govorimo vse pogosteje

Motnje delovanja ščitnice so pogostejše, kot si mislimo. Poleg tega je rak ščitnice med vrstami raka, katerih število diagnoz v zadnjih desetletjih najhitreje narašča, čeprav strokovnjaki del tega porasta pripisujejo tudi boljšim in pogostejšim ultrazvočnim pregledom. Nekateri celo govorijo o epidemiji, med raziskovanimi sprožilci avtoimunskih bolezni ščitnice pa se omenjajo tudi virusne okužbe, stres, genetika in prehrana.

Kako pomembna je ta majhna žleza, smo podrobneje opisali v članku Vaša ščitnica vas morda sabotira: majhna žleza z velikim vplivom na energijo, težo in razpoloženje.

Receptorje za ščitnične hormone in receptorje za vitamin D najdemo v skoraj vseh tkivih našega telesa. Prav zato je pomembno, da poskrbimo, da ima telo dovolj ščitničnih hormonov in vitamina D. O tem, kako prepoznati pomanjkanje sončnega vitamina, smo pisali v prispevku Ko sonce odide, telo pošlje sporočilo: 5 znakov, ki razkrijejo, da vam morda primanjkuje vitamina D.

Kaj se zgodi, ko gluten sreča imunski sistem

Gluten je beljakovina, ki jo najdemo v pšenici, ječmenu, rži in drugih sorodnih žitih. Pri občutljivih posameznikih lahko delci glutena skozi sluznico črevesja preidejo v krvni obtok. Imunski sistem jih tedaj zazna kot tujek in začne tvoriti protitelesa.

Po eni od razlag, ki jih preučujejo raziskovalci, so nekateri deli glutenske beljakovine po zgradbi podobni sestavinam ščitničnega tkiva. Temu pravimo molekularna mimikrija: imunski sistem, ki se pripravi na boj z glutenom, se lahko po pomoti obrne tudi proti lastni ščitnici. Po nekaterih ugotovitvah se tako lahko vnetje ščitnice okrepi, njeno delovanje upočasni, raven hormonov pa upade.

Ta povezava je najbolje dokumentirana pri ljudeh s celiakijo. Kot poudarjajo avtorji metaanalize, objavljene v reviji Frontiers in Endocrinology, je avtoimunski tiroiditis najpogostejša avtoimunska bolezen, ki se pojavlja skupaj s celiakijo.

Celiakija, občutljivost na gluten in ščitnica: kje je razlika?

Pomembno je ločiti dve stanji. Celiakija je avtoimunska bolezen, ki po ocenah prizadene okoli odstotek prebivalstva, preobčutljivost na gluten brez celiakije pa ocenjujejo na nekaj odstotkov, kot smo navedli v članku Maščobe kot zdravilo? Znanost rehabilitira to, kar smo desetletja obsojali. Večina ljudi, ki ob uživanju glutena občuti težave, torej nima celiakije, pri njih pa gre pogosteje za blažje vnetne in prebavne odzive.

Kako prepoznati morebitno preobčutljivost in zakaj je pri izbiri živil pomembna previdnost, smo razložili v prispevku Ovseni kosmiči in gluten: oves ga nima, vaša skleda pa morda ima.

Kaj o tem pravijo raziskave

Po nekaterih ugotovitvah izogibanje glutenu pri določenih posameznikih lahko upočasni avtoimunsko dogajanje v ščitnici in zmanjša protitelesa, simptomi pa se lahko omilijo. Vendar lahko traja tudi do šest mesecev, da si telo opomore od vnetij.

Najpogosteje citirana je poljska pilotna raziskava, objavljena leta 2019 v reviji Experimental and Clinical Endocrinology & Diabetes. Vanjo so vključili 34 žensk s Hashimotovim tiroiditisom. Polovica jih je šest mesecev sledila brezglutenski prehrani, druga polovica ne. Kot povzema izvleček v podatkovni zbirki PubMed, so se v brezglutenski skupini znižala ščitnična protitelesa, rahlo pa se je zvišala tudi raven vitamina D. Pomembna podrobnost: vse udeleženke so imele ob vstopu v raziskavo pozitivna protitelesa proti tkivni transglutaminazi, kar nakazuje, da je njihov imunski sistem na gluten že nekako reagiral.

Metaanaliza, ki jo je leta 2023 objavila revija Frontiers in Endocrinology, je združila štiri raziskave s skupno 87 bolniki brez znakov celiakije in prav tako zaznala znižanje protiteles. Avtorji pa so poudarili, da gre za majhno število udeležencev, in drugi strokovnjaki so v objavljenem komentarju opozorili na metodološke pomanjkljivosti analize.

Previdni so tudi pri Ameriški akademiji družinskih zdravnikov (AAFP), kjer so ob pregledu dokazov zapisali, da brezglutenska prehrana lahko vpliva na laboratorijske vrednosti, za zmanjšanje samih simptomov avtoimunske bolezni ščitnice pa zaenkrat ni dovolj dokazov. Povezava torej obstaja, a zdravniki, ki brezglutenske diete ne priporočajo vsem bolnikom s Hashimotovim tiroiditisom, je ne "ignorirajo", temveč čakajo na večje in kakovostnejše raziskave.

Znaki, ob katerih velja prisluhniti telesu

Če vas napenja, imate prebavne motnje, kurjo kožo, ste pogosto utrujeni, imate omotico ali občutek, da izgubljate ravnotežje, imate pogoste glavobole, vnetja, otekline in bolečine v sklepih, se lahko za tem skriva hormonsko neravnovesje, pri katerem ima lahko svojo vlogo tudi gluten.

Ti znaki pa so zelo nespecifični in se pojavljajo tudi pri pomanjkanju železa ali vitamina D, stresu, slabem spancu in številnih drugih stanjih. Nekatere od njih smo opisali tudi v članku Kar naprej lačni? Sedem skritih razlogov, ki jih večina spregleda, bolečine v sklepih pa v prispevku Sklepi, boki, kolena: ali je za vaše bolečine kriv pomanjkljiv vitamin D?.

Slabo delujoča ščitnica, ki ostane neprepoznana, lahko sčasoma vpliva na srce, presnovo, plodnost in razpoloženje. Prav zato je pametno, da sum preverite z zdravnikom in krvnimi preiskavami, ne pa zgolj z ugibanjem.

Nasvet nutricionista: kako se lotiti brezglutenske prehrane pametno

1. Najprej test, potem dieta. Če sumite na celiakijo, se o testiranju pogovorite z zdravnikom, preden gluten izločite. Ko ga enkrat ne uživate več, so lahko izvidi lažno negativni. Ščitnico običajno ovrednotijo s TSH, prostim T4 in ščitničnimi protitelesi.

2. Ne prekinjajte terapije. Prehrana lahko dopolnjuje zdravljenje, ne more pa ga nadomestiti. Zdravil za ščitnico nikoli ne opustite ali spreminjajte brez posveta z zdravnikom.

3. Brezglutensko ne pomeni samodejno zdravo. Industrijski brezglutenski izdelki imajo pogosto več sladkorja, maščob in manj vlaknin. Zakaj je to lahko past, smo pisali v članku Brezglutenska dieta vas redi? Pri celiakiji je to pogosteje, kot si mislite – in tukaj je razlog. Raje posegajte po naravno brezglutenskih živilih: zelenjavi, sadju, stročnicah, jajcih, ribah, mesu, oreščkih, ajdi, prosu in koruzi. Nekaj idej najdete v prispevkih Zakaj babičin koruzni kruh skriva več, kot si mislite in Palačinke brez moke? Z banano in jajci ... in še presenetljivo zdrave so!.

4. Poskrbite za hranila, ki jih ščitnica potrebuje. Za normalno delovanje potrebuje jod, selen, železo in cink. Katera živila ji koristijo, smo opisali v članku Majhna žleza, veliki učinki: kaj jesti, da bo ščitnica delovala brezhibno, o selenu pa več v prispevku Skrivnostna moč selena. Pri selenu in jodu velja zmernost, saj lahko prevelike količine škodujejo, zato se o prehranskih dopolnilih posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.

5. Ne pozabite na vitamin D. Ker ga s hrano težko dobimo dovolj, je pozimi pogosto priporočljivo preveriti njegovo raven. Živila, ki ga vsebujejo, smo zbrali v članku Sončni vitamin brez sonca: 7 živil, ki vas napolnijo z vitaminom D, o pravem času za jemanje dodatkov pa v prispevku Kdaj je najbolje jemati vitamin D: zjutraj ali zvečer?.

6. Bodite potrpežljivi. Če se z zdravnikom odločite za poskus, naj traja dovolj dolgo, da bo imel smisel – v raziskavah so učinke merili po šestih mesecih. Pri tem morate biti dosledni, saj se gluten skriva tudi v omakah, juhah iz vrečke, mesnih izdelkih in sladkarijah. Strokovne smernice za prehrano brez glutena najdete na portalu Prehrana.si, ki deluje pod okriljem Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Zaključek

Gluten verjetno ni krivec za vse težave s ščitnico, pri delu ljudi, zlasti tistih s celiakijo ali drugimi oblikami občutljivosti na gluten, pa ima lahko pomembno vlogo. Raziskave nakazujejo, da opustitev glutena pri nekaterih bolnikih s Hashimotovim tiroiditisom lahko zniža protitelesa, za zanesljive zaključke pa potrebujemo večje študije. Najboljša pot je zato premišljena: dobra diagnostika, uravnotežena prehrana, dovolj vitamina D in tesno sodelovanje z zdravnikom.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.