So res maščobe edino upanje za odrešitev?

Naši predniki pogosto niso imeli druge hrane in so bili prisiljeni v "keto" dieto. Jedli so samo tisto, kar je raslo v bližini in, kar so ujeli. Razvoj civilizacije je na žalost prinesel tudi "celinske" bolezni: debelost, sladkorna, karies, revmatizem, avtizem, Alzheimerjeva bolezen, onkologija ...

V Rusiji je nastala zanimiva teza, zakaj ima Pepsi generacija bolezni, ki jih njihovi starši niso poznali. Kaj se skriva za tem?



Sredi prejšnjega stoletja je Ameriško združenje za bolezni srca in ožilja objavilo raziskavo, kjer so pojav ateroskleroze in debelosti pripisali maščobam. Ta teorija je rodila izdelke brez maščob, a z visokim deležem ogljikovih hidratov. Prehranska industrija je tako ugotovitev z veseljem podprla, ker je to pomenilo več procesirane hrane. Ker pa so ljudje kljub vsemu bili še naprej lačni, se je dvignila prodaja, z njim pa zaslužek.

Danes vemo, da so stvari bolj kompleksne. Škodijo samo enostavne maščob, kompleksne pa ne. Še več! Zaradi pomanjkanja maščob so maščobe danes celo zaželene in zdrave. Bolezni, ki so jih zaznali pred pol stoletja, so danes obvladljive in sploh ne tako hude, kot sodobne. Prav zato se, kot družba, vračamo nazaj k maščobam.

Razlika med keto in LCHF

Ketoza je proces, ko telo nima dovolj ogljikovih hidratov, da bi jih porabljalo za energijo. Namesto glukoze, kot glavnega vira goriva, metabolizem porablja maščobe in v jetrih proizvaja ketone, ki so telesu vir energije.

Načeloma oba načina prehranjevanja temeljita na zmanjšanju doze ogljikovih hidratov, vendar razlike kljub temu so. LCHF temelji na manjših dozah, vendar dopušča tudi dneve, ko se vmes pregrešimo. Keto dieta zagovarja uživanje več beljakovin. Pri LCHF dosežete stanje ketoze samo v določenih trenutkih, kot so težki treningi, post in celo med spanjem, saj je vnos ogljikovih hidratov prevelik, da bi lahko ohranjal stanje ketogene diete.

Strogost pri vnosu določenega odstotka mikrohranil predstavlja ključno razliko med obema dietama. Keto dieta je torej več kot zgolj pazljivost o tem, kaj jeste (LCHF), temveč gre za presnovno stanje, ki ga je možno tudi izmeriti.

Stanje ketoze ni enostavno dosegljivo, saj je potrebno drastično zmanjšati vnos ogljikovih hidratov, celoten proces pa običajno traja 2 do 4 dni, pri nekaterih celo več kot teden dni. Vse pogosteje se po svetu (predvsem na vzhodu) pojavljajo klinike, kjer izvajajo terapevtsko ketozo, z njo pa zdravijo epilepsijo, avtizem, Parkinsonovo in Alzheimerjevo bolezen, shizofrenijo, napade panike, multiplo sklerozo, neplodnost in seveda tudi debelost. Zanimiv je tudi ruski zdravnik Vasilij Generalov, ki je trenutno edini, ki se ukvarja z metabolično terapijo onkologije. Prepričan je namreč, da lahko s keto dieto ustavi napredovanje rakavih tumorjev. Uradna medicina početja Generalova ne priznava, a ga ruska medicine vsaj ne onemogoča. Rezultati govorijo svoje.


Je pa Generalova knjiga Keto dieta. Lahko jeste maščobe! po celem svetu dvignila veliko prahu. Predvsem zaradi kontroverznosti ...

V krompirju, žitih, soji, stročnicah in seveda v industrijsko predelanih živilih so t.i. trdi ogljikovi hidrati, ki v telesu sprožajo avtoimunske procese. Med najnevarnejše sodita gluten (največ ga je v pšenici) in kazein (mleko), ki veljata za največja avtoimunska provokatorja. Oba bi morali nemudoma izključiti iz prehrane.

Vsi hormoni, ki so nujno potrebni za delovanje organizma, se sintetizirajo iz holesterola, ki ga dobimo s hrano. Brez holesterola nam grozi hormonsko neravnovesje, kar je lahko zelo nevarno.

Vsa rastlinska hrana ima lektine, ko so zelo strupeni, še zlasti, če so nezreli. Rastline se z lektinom varujejo, mi pa to brez pomisleka jemo. Vse rastline so strupene, ker vznemirjajo želodec in celotno prebavo. Generalov je svetovno zgražanje, dosegel z izjavo "vegetarijanstvo je pot na onkologijo".

Kaj sploh jesti?

Generalov je mnenja, da bi morali vsi odstraniti iz prehrane stvari, ki nas motijo. K sreči smo tako različni, da vsem ne škodijo iste stvari, in iste nam tudi ne koristijo. Vsak mora naj najti prehrano, ki mu ustreza. Prav zato je sestavil ta priporočila:

Živila, ki jih moramo jesti:

• živalske maščobe: podkožna maščoba, mast, katero koli mastno meso, drobovina, mastne ribe, jajca.
  
• Mesne juhe.
  
• mlečni izdelki z visoko vsebnostjo maščob: ghee, kisla smetana, skuta, maskarpone, starani sir, smetana.
  
• rastlinska olja: kokosovo, olivno, gorčično in avokadovo olje.
  
• neškrobna zelenjava: kumare, buče, bučke, por, šparglji, zelena solata, špinača.
  
• zelenjava in gobe z nizko vsebnostjo ogljikovih hidratov: cvetača, brokoli, brstični ohrovt, buče, jajčevci, paprika, paradižnik, zelena, čebula, gobe.
  
• oreščki, semena, jagode.

Živila, ki jih ne smemo jesti:

• izdelki iz moke in pecivo.
  
• sladkor, vse sladkarije in slaščice.
  
• žitarice in žitarice.
  
• klobase in mesni polizdelki.
  
• škrobna zelenjava, sadje in suho sadje.
  
• mlečni izdelki brez maščob in topljeni siri.
  
• sladke alkoholne in brezalkoholne pijače.
  
• fižol in soja.
  
• pripravljene omake in majoneze.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.