
Na Kitajskem jo imenujejo lingži, goba nesmrtnosti. Nekoč je bila tako redka, da so si jo lahko privoščili le cesarji in dvorjani. Danes jo najdemo v čajih, kapsulah in prahovih v skoraj vsaki trgovini z zdravo prehrano. Vprašanje, ki si ga zastavlja vse več ljudi, je preprosto: kaj od vsega, kar ji pripisujejo, je znanstveno preverjeno in kaj je le lepa legenda? Odgovor je bolj zanimiv, kot bi pričakovali. Iz izvlečka te gobe so namreč na Kitajskem pred več kot pol stoletja razvili pravo zdravilo v obliki injekcij.
Znanka, upokojena učiteljica pri šestdesetih, je za reishi prvič slišala od hčerke, ki je gobo spoznala na potovanju po Aziji. Jeseni, ko je bila običajno vedno znova prehlajena, je začela piti čaj iz posušenih rezin reishija. "Okus je bil prve dni grozen, grenak kot pelin. Po nekaj tednih pa sem se ga navadila in imela sem občutek, da zvečer lažje zaspim in da sem manj utrujena," pripoveduje. Zgodba pa ima pomemben zasuk. Ob rednem pregledu je osebni zdravnici omenila, da pije čaj iz gobe. Zdravnica jo je opozorila, da reishi lahko poveča tveganje za krvavitve, ona pa je zaradi težav s srcem jemala zdravilo za redčenje krvi. "Nikoli mi ni prišlo na misel, da bi lahko bila goba nevarna. Zdaj vedno najprej vprašam zdravnika," pravi.
Njena izkušnja lepo povzame vse, kar o reishiju danes vemo. Gre za zanimivo gobo z bogato zgodovino in resnimi raziskavami, ki pa ni nedolžna in ni primerna za vsakogar.
Leta 1973 se je na Kitajskem pojavilo zdravilo z imenom Ji 731 Injection. Dolgo časa je bilo to zdravilo za zahodni svet skoraj neznanka. Kot navaja obsežen znanstveni pregled, objavljen v bazi PubMed Central ameriških Nacionalnih inštitutov za zdravje (NIH), gre za injekcijo polisaharidov gobe reishi (Ganoderma lucidum). Množična proizvodnja se je začela leta 1985. Leta 2000 je zdravilo pod imenom Ling Bao Duo Tang Zhu She Ye uradno odobrila kitajska agencija za zdravila.
Presenetljivo je predvsem, za kaj ga uporabljajo. Ne za čudežno zdravljenje vseh bolezni, temveč predvsem pri težko obvladljivih boleznih mišic (miopatijah). Tam velja za eno redkih nehormonskih zdravil. Po navedbah avtorjev pregleda nevrologi po več kot štirih desetletjih uporabe priznavajo njegovo učinkovitost, varnost in dobro dolgoročno prenašanje. Uporabljajo ga tudi v kombinaciji s kortikosteroidi, pri čemer lahko zmanjša potreben odmerek teh zdravil.
Japonski raziskovalci so gobo vzeli pod drobnogled po svoje. Leta 1989 je skupina japonskih znanstvenikov (Kino in sodelavci) iz micelija reishija izolirala do tedaj neznano beljakovino. Poimenovali so jo Ling Zhi-8 (LZ-8). Odkritje so objavili v reviji Journal of Biological Chemistry. V poskusih je beljakovina spodbujala delitev limfocitov, pri miših pa je vplivala na imunski odziv.
Danes vemo, da je v reishiju opisanih na stotine bioaktivnih spojin, ki jih lahko razdelimo v tri glavne skupine:
Pregled, ki ga je izdala knjižnica NCBI v okviru monografije o zeliščni medicini, reishi opisuje kot eno najbolj raziskanih zdravilnih gob na svetu. Hkrati opozarja, da je velik del raziskav opravljen na celičnih kulturah in živalih.
V naslednjih desetletjih so se raziskovanju reishija posvetili predvsem na Kitajskem, Japonskem in Tajvanu. Laboratorijska raziskava, objavljena v bazi PubMed, je pokazala, da beljakovina LZ-8 spodbuja zorenje človeških dendritičnih celic. To so celice, ki imunskemu sistemu "predstavijo" vsiljivce in sprožijo obrambni odziv. Nekatere študije na živalih nakazujejo tudi, da bi lahko LZ-8 pomagala pri okrevanju belih krvničk po kemoterapiji. Tako poroča raziskava, objavljena v PubMed Central.
Kaj pa ljudje? Najpomembnejši povzetek dokazov je sistematični pregled neodvisne mreže Cochrane iz leta 2016. V pregled je bilo vključenih pet randomiziranih kliničnih raziskav, v katerih so bolniki z rakom dobivali pripravke reishija. Avtorji so ugotovili naslednje:
Prav zato reishi danes v Aziji najpogosteje uporabljajo kot podporno sredstvo ob uradnem zdravljenju, predvsem za lajšanje utrujenosti in drugih neželenih učinkov kemoterapije in radioterapije. Raziskovanje se nadaljuje. V ZDA na primer poteka klinična raziskava, ki preverja, ali izvleček reishija lahko omili utrujenost in bolečine v sklepih pri bolnicah z rakom dojke.
Reishi gobe imajo veliko polisaharidov in triterpenov, ki jih raziskave povezujejo s podporo imunskemu sistemu. Vsebujejo tudi beljakovino Ling Zhi-8. V tradicionalni kitajski medicini gobo povezujejo s krepitvijo "petih organov" (srca, pljuč, jeter, trebušne slinavke in ledvic). Pripisujejo ji uravnavanje presnove in prebave, antioksidativno delovanje in boljšo oskrbo telesa s kisikom. Sodobna znanost je nekatere od teh učinkov raziskovala v laboratoriju, trdnih kliničnih dokazov za večino pa še ni.
O tem, kako hitro naj bi se pokazali učinki, je veliko ugibanj. Uporabniki pogosto poročajo o spremembah v počutju že po dveh tednih. V kliničnih raziskavah pa so učinke navadno spremljali od nekaj tednov do nekaj mesecev in jih merili predvsem s krvnimi kazalniki imunskega sistema, ne s počutjem.
V ljudskem izročilu in pri proizvajalcih prehranskih dopolnil se pogosto svetuje, naj reishi jemljemo skupaj z vitaminom C, ki naj bi izboljšal izkoristek polisaharidov. Za to kombinacijo trdnih kliničnih dokazov za zdaj ni. Vitamin C pa ima sam po sebi dobro dokumentirano vlogo pri normalnem delovanju imunskega sistema, kot povzema Urad za prehranska dopolnila ameriških Nacionalnih inštitutov za zdravje (NIH ODS). Najbolje ga dobimo iz sadja in zelenjave: paprike, agrumov, kivija, zelja in jagodičevja. Nekaj idej najdete v članku 7 jesenskih sokov za boljši imunski sistem.
Uporaba pripravkov z gobami reishi se vsako leto v jesenskih mesecih močno poveča, ko ljudje iščejo naravno podporo odpornosti pred sezono prehladov. Pri tem velja opozoriti, da reishi ni nadomestilo za osnove: dovolj spanca, gibanje, obvladovanje stresa in raznoliko prehrano. Kaj vse lahko neopazno oslabi odpornost, preberite v prispevku Poznate stvari, ki slabijo vaš imunski sistem?, sezonska živila za zdravo jesen pa so zbrana v članku 10 jesenskih živil, ki vam pomagajo pri hujšanju – in okrepijo zdravje pred zimo.
Še vedno je odprto vprašanje, ali sestavine reishija delujejo neposredno na rakave celice ali gre predvsem za posreden vpliv prek imunskega sistema. Laboratorijske raziskave nakazujejo oboje. Izvlečki reishija so v celičnih kulturah zavirali rast in širjenje nekaterih vrst rakavih celic, kot povzema pregledni članek v PubMed Central. Rezultatov iz epruvete pa ne moremo neposredno prenesti na človeka. Dokazov, da bi reishi pri ljudeh preprečeval nastanek ali širjenje raka, za zdaj ni.
Ker je reishi v obliki prehranskega dopolnila precej močnejši od gob, ki jih uporabljamo v kuhinji, je pri njem potrebna previdnost. Onkološki center Memorial Sloan Kettering v New Yorku opozarja na več pomembnih stvari:
Med blažjimi neželenimi učinki, o katerih so poročali v raziskavah, so slabost, nespečnost, suha usta, vrtoglavica in prebavne težave.
Reishi ni kulinarična goba. Je lesnata in trda, zato je ne pripravljamo kot jurčkov ali šampinjonov. Najpogosteje jo uporabljamo kot:
Večina reishija na trgu je danes gojenega. Pomembno je, da izbirate izdelke preverjenih proizvajalcev, ki jasno navajajo, ali gre za plodišče (klobuk), micelij ali spore, ter vsebnost polisaharidov in triterpenov. Iz takih izdelkov lahko pričakujete čist prah iz naravnih sestavin, brez nepotrebnih dodatkov. Pri prehranskih dopolnilih velja upoštevati priporočeni dnevni odmerek na embalaži in ga ne presegati.
Če vas zanima širši svet zdravilnih gob, priporočamo članek Medicinske gobe, ki jih premalo poznamo. Za vsakdanji jedilnik pa so odlična izbira tudi povsem običajne gobe, o katerih smo pisali v prispevkih Zakaj bi morali šampinjone jesti vsak dan? in Zmeda glede vitamina B12.
Reishi je ena najbolj raziskanih gob na svetu in ena redkih, iz katere je nastalo uradno odobreno zdravilo. Njene sestavine po nekaterih ugotovitvah vplivajo na delovanje imunskega sistema. Kot dopolnilo uradnemu zdravljenju lahko pri nekaterih bolnikih izboljša počutje in kakovost življenja. Ni pa čudežno zdravilo in ne more nadomestiti zdravljenja, ki ga predpiše zdravnik. Pametna uporaba pomeni: kakovosten izdelek, zmerni odmerki in posvet z zdravnikom ali farmacevtom, še posebej če jemljete zdravila.
Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.
O AVTORJU:
