Majhna žleza, veliki učinki: kaj jesti, da bo ščitnica delovala brezhibno

Žleza ščitnica je velika približno 5 centimetrov in ima v telesu izredno pomembno vlogo. S hormoni, ki jih izloča, nadzira presnovne procese v telesu in marsikaj, kar se vam dogaja v želodcu je odvisno od ščitnice. Če ta žleza iz kakršnihkoli razlogov oddaja preveč ali premalo hormonov, se pojavijo težave s prebavo. Na splošno je znano, da ščitnica slabše deluje pri tistih, ki s hrano zaužijejo premalo joda (golšavost je najbolj znana bolezen), zelo pogost pa je tudi rak na ščitnici, ki pa je načeloma ozdravljiv, če ga le odkrijete pravočasno. Zato bodite pozorni na zatekline v vratu, k pravilnemu delovanju ščitnice pa prispeva tudi pravilna prehrana.

Kadar se vam zdi, da je vaša presnova počasna, vam skoraj zagotovo primanjkuje vlaknin in hranilnih snovi, ki jih potrebuje črevesje za nemoteno delovanje. Največ tega sicer najdete v kruhu, rižu, žitih in testeninah, a ta živila povzročajo drug problem. Vlaknine te vrste motijo delovanje ščitnice in tako upočasnjujejo vpojnost hormonov. Namesto tega morate jesti orehe, lešnike, mandlji zmešane z jogurtom ali v solati. Dovolj je tudi, da pojeste pest brazilskih oreščkov na dan.

Zelo dobra hrana za ščitnico so tudi alge, ki imajo veliko vitaminov A, B, C, E in K, imajo veliko vlaknin in kalcija. Alge bi tudi sicer morali pogosteje mešati v solate in juhe, pa tudi za zajtrk in lahko večerjo so idealne.

Eden od simptomov nedelovanja ščitnice je tudi hitro pridobivanje teže. V večini primerov gre za pomanjkanje sveže zelenjave in sadja. Največji vpliv na ščitnico imajo češnje, zelena paprika, borovnice in sladki krompir.

Ščitnica za svoje delovanje potrebuje selen. največ ga najdemo v ribah (tuni, lososu, sardinah), zato je priporočljivo jesti ribe vsaj enkrat na teden in to za večerjo.

In še nasvet proti utrujenosti in izčrpanosti. Najbolj pomaga fižol, ker vsebuje veliko antioksidantov, mineralov, vitaminov, beljakovin in kompleksnih ogljikovih hidratov.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.