
Ura se je pravkar prestavila, dnevi so vse krajši, sonce pa se komaj še prebije skozi jesensko meglo. In prav takrat, ko svetlobe zmanjka, se marsikomu zgodi nekaj čudnega: postane bolj razdražljiv, težje vstane iz postelje, sklepi ga bolj bolijo kot poleti. Naključje? Po nekaterih ugotovitvah stroke morda ne – telo nam v resnici pošilja sporočilo, da mu primanjkuje vitamina D, ki ga sicer v največji meri proizvede prav sončna svetloba.
Znanka, ki dela v pisarni brez oken in v službo hodi, ko je še temno, ter iz nje odide, ko je že spet temno, nam je nekoč povedala, da vsako jesen doživi podoben scenarij: najprej postane nenavadno razdražljiva, potem se ji pridruži utrujenost, ki je niti daljši spanec ne odpravi, na koncu pa jo začnejo boleti še sklepi. Ko je zadevo omenila zdravnici, ji je ta predlagala preverbo ravni vitamina D v krvi – izvid je pokazal, da je vrednost precej pod priporočeno. Po nekaj mesecih dodajanja vitamina D in več sprehodov med odmorom se je počutje po njenih besedah opazno izboljšalo.
Podobne zgodbe niso redkost. Po podatkih Urada za prehranska dopolnila (ODS) pri ameriškem Nacionalnem inštitutu za zdravje (NIH) ima skoraj četrtina ljudi v krvi prenizko ali mejno raven vitamina D. Za več splošnih znakov pomanjkanja vitaminov si lahko preberete tudi naš prispevek 7 simptomov pomanjkanja vitaminov.
Vitamin D naj bi po nekaterih ugotovitvah v telesu med drugim sodeloval pri uravnavanju ravni serotonina, snovi, ki deluje kot živčni prenašalec in vpliva na razpoloženje. Nižja kot je njegova raven, bolj razdražljivi in nihavi v razpoloženju naj bi bili nekateri ljudje – ženskam se ob tem sicer pogosto pripiše oznako PMS, v resnici pa je lahko vzrok precej bolj preprost: pomanjkanje sončnega vitamina. Na povezavo med nizko ravnjo vitamina D in nihanji razpoloženja opozarjajo tudi pri ameriškem Endocrine Centru, kjer navajajo, da vitamin D sodeluje pri uravnavanju serotonina v možganih.
Z nekaterimi raziskavami so ugotovili, da je nizka raven vitamina D lahko povezana s povečano utrujenostjo in zaspanostjo čez dan. Avtorji ene od objav v reviji, dostopni prek podatkovne baze PubMed Central pri NIH, so denimo opisali primer bolnika, pri katerem se je dnevna utrujenost po nadomeščanju vitamina D in zvišanju njegove ravni v krvi občutno izboljšala. Podobno tudi pregled na strokovni podatkovni zbirki StatPearls (NIH) navaja, da lahko dolgotrajno, tudi blago pomanjkanje vitamina D spremljajo utrujenost, mišično trzanje in splošna oslabelost.
Se vam zdi, da srce razbija hitreje kot ponavadi, ali da v ušesih pogosteje slišite lasten utrip? Če mislite, da si to le domišljate, vas lahko pomirimo – občutek je lahko povsem resničen. Vitamin D naj bi po nekaterih virih igral vlogo tudi pri uravnavanju krvnega tlaka in delovanju srčno-žilnega sistema, čeprav gre pri tem za področje, kjer raziskave še potekajo in enotnih zaključkov za zdaj ni. Splošen pregled vloge vitamina D pri delovanju mišic in živčevja najdete na strani Cleveland Clinic.
Res je, da imamo ljudje različne prage bolečine, včasih pa se zdi, da nas zaboli že najmanjši dotik kože, podobno pa se lahko dogaja tudi pri glavobolih, ko je vsak premik glave na meji neugodja. Po nekaterih ugotovitvah so lahko tovrstni znaki povezani tudi s pomanjkanjem vitamina D – na StatPearls navajajo, da lahko dolgotrajno pomanjkanje spremljajo bolečine v kosteh ter t. i. artralgija in mialgija, torej bolečine v sklepih in mišicah. Če vas že dlje časa pestijo bolečine v sklepih, kolenih ali bokih, si lahko preberete tudi naš prispevek o tem, kaj suha koža, lomljivi nohti in mrzli prsti sporočajo o vašem zdravju – tudi tam se namreč pojavlja podobna povezava s pomanjkanjem hranil.
Če določen dan telovadite z lahkoto in brez težav, je to lahko znak, da je vaša raven vitamina D zadovoljiva. Kadar pa vam je vsak telesni napor odveč, kadar čutite bolečine v sklepih in mišicah ter vam primanjkuje volje in energije, gre lahko – po nekaterih ugotovitvah – tudi za posledico prenizke ravni vitamina D. Zanimivo je, da so raziskovalci pomanjkanje vitamina D pogosteje zaznali tudi pri ljudeh s povečano telesno maso, o čemer več piše naš prispevek Zakaj nekateri jedo brez skrbi in ostanejo vitki? Odgovor morda tiči v vitaminu, ki ga večina prezre.
Vitamin D telo v veliki meri proizvede samo, potrebuje pa za to dovolj sončne svetlobe. Poznamo dve glavni obliki: vitamin D2, ki nastaja predvsem ob izpostavljenosti ultravijoličnim žarkom (že okoli 20 minut na soncu dnevno naj bi po nekaterih virih zadostovalo, ko sonca primanjkuje, pa lahko pomaga tudi kvas), ter vitamin D3, ki nastaja v koži ob sončni svetlobi, najdemo pa ga tudi v nekaterih živilih, denimo v mastnih ribah in obogatenem mleku. Po podatkih NIH odrasli v splošnem potrebujejo približno 15 mikrogramov (600 i.e.) vitamina D na dan, po 71. letu starosti pa nekoliko več.
Če vas zanima, katera živila lahko pomagajo nadomestiti primanjkljaj, si oglejte naš prispevek Vitamin D lahko dobite tudi s hrano ter Kako s hrano nadomestimo vitamin D. Če pa razmišljate o prehranskem dopolnilu, vas bo morda zanimalo tudi, kdaj je najbolje jemati vitamin D – zjutraj ali zvečer.
Prav zaradi pomanjkanja sonca se nam jesen in zima pogosto zdita bolj turobni, kot bi si želeli – telo mora namreč iz poletnega obilja vitamina D preklopiti na varčnejšo porabo, kar lahko pusti sledi tako na razpoloženju kot na energiji.
Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.
O AVTORJU:
