Vitamin D: zakaj sonce ni dovolj in katera živila resnično pomagajo

Vitamin D je zelo hvaležen vitamin. Dovolj je, če smo 1 uro na teden na soncu. Telo s sončno svetlobo dobi dovolj energije, da sintetizira ta vitamin. Poleg tega gre za vitamin, ki je topen v maščobah in je zelo stabilen (so toplotno obdelavo se ne razgradi). Najboljše pa je, da ga lahko naše telo skladišči in po potrebi uporabi.

Na videz se zdi, da z vitaminom D ne bi smeli imeti težav, vendar pa se problemi pojavljajo ob slabem in turobnem vremenu, ko ni dovolj sonca, pa tudi ob poletni pripeki se raje skrivamo v senci in nosimo kape, kar otežuje proizvodnjo vitamina.

Čeprav je to najpogostejši vzrok težav z vitaminom D, pa obstaja še en, posreden, problem. Vitamin D namreč pomaga telesu pri absorpciji kalcija, ki zagotavlja močne in manj lomljive kosti, možne zobe ... Problema pri tem sta dva. Če nimamo dovolj kalcija, nam tudi veliko vitamina D ne koristi. Če pa imamo kalcija preveč, pa se ta lahko nalaga ob sklepih, kar tudi ni v redu.

Ker pa sedaj vstopamo v obdobje, ko bodo pomanjkanja vitamina D pogostejša, je dobro biti pozoren tudi na živila, ki ta problem oblažijo. Namreč vitamin D ublaži učinke artritisa, zmanjša nevarnost za osteoporozo, zelo pomemben je tudi pri absorpciji fosforja, v zadnjem času pa je veliko raziskav raka na debelem črevesju, ki bi ga lahko zdravili prav z vitaminom D.

Viri vitamina D
Mleko obogateno z vitaminom D je odlična kombinacija, ker ima tudi veliko kalcija. Oboje telo zelo potrebuje. Veliko vitamina D imajo tudi živila za veliko omega-3 maščobami, ki so že same po sebi zdrave za naše telo, kombinacija drugih elementov pa je izredna. V to skupino spadajo losos, skuša, tuna, sardele ...

Dobro je vedeti tudi, da se potreba po dnevnem vnosu vitamina D z leti spreminja. Namreč, tabela dnevnih potreb po vitaminu D je takšna:

• do 50. leta je dovolj med 50 in 100 mikro gramov
  
• od 50. do 70. leta je dovolj med 100 in 200 mikro gramov
  
• več kot od 70 let potrebujemo vsaj 200 mikro gramov

K temu še moramo dodati, da tudi pretiravanje z vitaminom D ni dobro. V ZDA namreč vsako leto zabeležijo približno 100 primerov namerne zastrupitve z vitaminom D, ki pa se vsi končajo z nekaj driske, bruhanjem, izgubo teka in slabostjo. Za primerjavo: v ZDA vsako leto umre tudi 100 ljudi, ki se zastrupijo s svežo vodo (večinoma so to tekači, ki pretiravajo s pitjem vode).

Ima pa lahko preveč vitamina D tudi negativne učinke.

Preveč vitamina D pomeni tudi več kalcija v krvi, kar lahko povzroči nastanek ledvičnih kamnov, bolezni žolčnika in trebušne slinavke ter seveda nastanek nevarnih kalcijevih usedlin.

V vsakem primeru je najboljša kombinacija sonca, torej sprehodov, in zdrave hrane.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.