Vitamin D lahko dobite tudi s hrano

Pomanjkanje vitaminov D velja za globalno epidemijo. Ocenjuje se, da se s pomanjkanjem sooča več kot milijarda ljudi, problemi pa so izrazitejši jeseni in pozimi. Družina vitaminov D je pomembna za uravnavanje absorpcije kalcija in fosforja, pomembna je za delovanje imunskega sistema, razvoj in trdnost kosti in zob, družina vitaminov D pa je pomembna tudi za odpornost nekaterih bolezni ...

1. Olje iz jeter trske
To olje se imenuje tudi sveti gral vitamina D, saj ena žlica vsebuje kar dvakrat toliko vitamina D, kot je priporočena dnevna količina. Poleg tega ima izjemne protivnetne lastnosti in krepi kardiovaskularno, hormonsko, imunsko in nevrološko zdravje.



2. Gobe
Gobe so odličen nadomestek za meso, količina vitamina D pa se med peko na žaru poveča celo za več kot 50 odstotkov. Pečene gobe so izjemno zdrave!

3. Mastne ribe
Maščobe v tuni, postrvi, skuši in lososu so izjemno bogate z vitaminom D. Mnogi nutricisti zato ribe uvrščajo med super-živila.

4. Obogaten pomarančni sok
Pomaranče so že same po sebi bogate z vitaminom D, sokove pa proizvajalci pogosto obogatijo še z vitaminom C in kalcijem. Taka kombinacija je izredno zdrava.

5. Obogateni žitni kosmiči
100 gramov instant ovsene kaše ima približno 30 % priporočene dnevne količine vitamina D, če pa kosmičem dodamo mleko, se količina vitamina D poveča za 50 %.

6. Jajca
Jajca je moč uporabiti za zajtrk, kosilo, večerjo in vse vmesne obroke. Prav zaradi široke uporabe, so jajca zelo primerno živilo. Eno jajce ima namreč 44 ie sončnega vitamina, kar sicer ni veliko. Če pa vemo, da na dan pojemo veliko jajc, je kupna količina izjemna.

Ob tem je potrebno dodati, da jajce med cvrenjem izgubi 20 % vitamina D.

7. Mlečne alternative
Mlečne alternative so običajno manj zdrave od originalov, če pa jim dodamo vitamin D in kalcij, pa dobimo živila, ki imajo izredne lastnosti. Gre predvsem za sojino in mandljevo mleko, za jogurte, sire in druge namaze.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.