Nosne dlake raje postrizite kot pulite: nos leži sredi "nevarnega trikotnika" obraza

Na TikToku in Instagramu imajo posnetki voskanja nosu milijone ogledov. Aplikator z voskom gre v nosnico, sledi nekaj sekund čakanja, nato sunek in šop dlak je zunaj. Videti je zabavno in skoraj zadovoljujoče. Posnetki pa ne pokažejo, kaj se lahko zgodi v naslednjih dneh. Kot je poročal portal Telegrafi, so zdravniki ta lepotni trend hitro označili za tveganega.

Nosne dlake niso tam po naključju. Tako kot korenine varujejo drevo, tudi dlačice v nosu varujejo vaše telo. Če jih odstranite na napačen način, lahko v redkih primerih tvegate celo okužbo, ki se razširi proti možganom.

Znanec pri petdesetih je pred poletnim porokom hčerke v salonu prvič preizkusil voskanje nosu. "Deset sekund in bilo je opravljeno. Zdelo se mi je genialno," se je smejal. Tri dni pozneje mu ni bilo več do smeha. Konica nosu je bila rdeča, otekla in tako boleča, da se je skoraj ni mogel dotakniti. Osebna zdravnica je ugotovila vnetje dlačnega mešička v nosnem preddvoru in mu predpisala antibiotično mazilo. Pri tem ga je resno opozorila, naj takih težav na tem delu obraza nikoli ne jemlje zlahka. "Na poroki sem imel nos kot Rudolf, severni jelen," pravi danes. "Zdaj imam v kopalnici prirezovalnik za deset evrov in mir."

Zakaj sploh imamo nosne dlake?

V nosu imamo dve vrsti dlačic. Prve so cilije (migetalke), mikroskopsko majhne dlačice, ki jih s prostim očesom ne vidite. Njihova naloga je, da ujamejo sluz in jo premaknejo proti grlu, od koder konča v želodcu. Tam jo želodčna kislina nevtralizira. Druga vrsta so vibrise, večje dlake, ki jih vidite, ko se pogledate v ogledalo. Vibrise delujejo kot nekakšna mreža in ujamejo večje delce prahu, cvetnega prahu ali bakterij, da ne pridejo globoko v dihala.

Da to ni le lepa prispodoba, potrjujejo tudi raziskovalci z Univerze Hacettepe v Ankari. V študiji, objavljeni v reviji International Archives of Allergy and Immunology, poudarjajo, da večja gostota nosnih dlak izboljša filtrirno sposobnost nosu. Manjša količina dlak pa jo zmanjša.

Če te dlake izpulite s korenino, ustvarite odprto pot za mikrobe. Ti se lahko naselijo v majhno rano, ki nastane pri puljenju. Od tam se okužba v redkih primerih širi naprej.

Zakaj je nos posebno nevaren predel?

Predel okoli nosu zdravniki včasih imenujejo trikotnik smrti ali, strokovno manj dramatično, nevarni trikotnik obraza. To je področje od korena nosu do kotičkov ustnic. Zakaj tako grozno ime? Vene v tem delu obraza, med njimi kotna vena, so povezane z kavernoznim sinusom, venskim prepletom v lobanjski votlini. Če se tukaj razvije okužba, se lahko bakterije po tej poti razširijo proti možganom. To lahko v redkih primerih povzroči meningitis (vnetje možganskih ovojnic), možganski absces ali trombozo kavernoznega sinusa.

Britanski kirurg dr. Karan Rajan, ki na družbenih omrežjih pod imenom Dr Karan Raj pogosto opozarja na tvegane trende, je pojasnil, da je puljenje nosnih dlak eden takih. Po njegovih besedah lahko klice, ki živijo okoli dlačnega mešička, po puljenju prodrejo v notranjost in povzročijo okužbo. Ker se vene, ki odvajajo kri iz nosu, povezujejo z venami, ki odvajajo kri iz možganov, lahko taka okužba v najslabšem primeru povzroči vnetje v možganih ali celo možganski absces. Njegovo opozorilo je med drugim povzel portal Vanguard Allure. Namesto puljenja svetuje prirezovanje.

Kako pogosto se to res zgodi?

Morda se sprašujete, ali gre res za veliko tveganje. Številke kažejo, da so resni zapleti redki, a ko se zgodijo, so zelo hudi. Po podatkih medicinske baze StatPearls, ki jo gosti ameriška Nacionalna medicinska knjižnica (NIH), je tromboza kavernoznega sinusa redka, a življenjsko nevarna bolezen. Ocenjena letna pogostnost je od 0,2 do 1,6 primera na 100.000 ljudi. Septični primeri najpogosteje izvirajo prav iz okužb v nosno-ustnem trikotniku. Po navedbah strokovnega portala za urgentno medicino LITFL smrtnost tudi ob zdravljenju lahko doseže do 30 %, pri preživelih pa pogosto ostanejo trajne posledice. Pred iznajdbo antibiotikov je bila bolezen skoraj vedno smrtna.

Pogostejši in bolj vsakdanji zaplet je vnetje nosnega preddvora. Po navedbah priročnika MSD Manuals ga najpogosteje povzroča bakterija Staphylococcus aureus. Kadar se okužijo dlačni mešički vibris, lahko nastanejo tvori (furunkli), ki se širijo na konico nosu. Temu zdravniki šaljivo pravijo "Rudolfov znak". Tudi portal Medical News Today med možnimi vzroki takega vnetja navaja prav puljenje nosnih dlak.

V ameriških medijih je odmeval primer mlade ženske, ki je mislila, da ima na obrazu navaden mozolj. Izkazalo se je, da gre za stafilokokno okužbo, verjetno zaradi umazanega čopiča za ličenje. Ker je bila na predelu nevarnega trikotnika, so jo zdravniki opozorili na tveganje za širjenje proti očem in možganom. Primer je med drugim opisal portal Healthline, kjer strokovnjaki izrecno odsvetujejo vrtanje po nosu, puljenje nosnih dlak in stiskanje mozoljev na tem predelu. Čeprav se zdi neverjetno, da bi tako nedolžna stvar pomenila nevarnost, je to dokaz, kako občutljiv je ta del obraza.

Lepotni standardi in družbeni pritisk

Res je, da mnogi odstranjujejo nosne dlake zaradi lepote in estetike. Pri moških je to pogosto, ker so dlake bolj vidne, pri ženskah pa gre bolj za občutek, da "ni lepo", četudi so dlake komaj opazne. Družbena omrežja dodatno povečujejo pritisk, saj prikazujejo idealizirane podobe brez ene same odvečne dlačice.

A pomembno je vedeti, da lahko s sledenjem modnim trendom tvegate svoje zdravje. Podobno velja za piercinge v nosu ali agresivno stiskanje mozoljev. Na videz gre za malenkosti, ki pa lahko pustijo hude posledice. Obraz sicer pogosto izda več, kot si mislimo. Več o tem si preberite v članku 5 bolezni, ki se vidijo na obrazu.

Kaj lahko storite namesto puljenja?

Najboljša rešitev je zelo preprosta in poceni: nosne dlake preprosto postrizite. Na voljo so posebne majhne škarjice z zaobljenimi konicami ali električni prirezovalniki, ki so narejeni prav za to. S tem odstranite samo del dlačice, ne pa korenine, zato ne nastane odprta pot za bakterije.

Nekaj praktičnih nasvetov za varno prirezovanje:

• Prirežite le dlake, ki gledajo iz nosu. Globlje ležečih ni treba odstranjevati, saj opravljajo največ filtrirnega dela.
• Orodje redno čistite. Škarjice ali nastavek prirezovalnika po uporabi obrišite z alkoholom.
• Orodja ne delite z drugimi. Tako zmanjšate možnost prenosa bakterij.
• Ne prirezujte, ko je sluznica vneta ali razpokana, na primer med hudim nahodom.

Če pogledamo v preteklost, so ljudje nosne dlačice redko odstranjevali. V ljudski praksi so jih celo imeli za znak moči, ker so varovale dihala pred prahom in boleznimi. Še naše babice so znale reči: če te dlake ven gledajo, te vsaj varujejo. In res, narava je poskrbela, da niso tam po naključju.

Ali voskanje res prinaša dodatno tveganje?

Voskanje je posebej problematično, ker v nosni votlini hkrati odstranite več dlačic naenkrat, skupaj s koreninami. To pomeni več drobnih ranic, v katere se lahko naselijo bakterije. Poleg tega se lahko vosek prilepi na občutljivo kožo nosnega preddvora in povzroči mikropoškodbe. Največ težav pa povzroči, če vosek zdrsne pregloboko.

Obsežnih raziskav, ki bi neposredno primerjale okužbe po voskanju in po prirezovanju, za zdaj ni. Strokovni viri pa soglasno opozarjajo, da je nosni preddvor s svojimi dlačnimi mešički pogosto mesto stafilokoknih okužb. Vsaka poškodba kože na tem mestu, bodisi zaradi puljenja, vrtanja po nosu ali močnega izpihovanja, je zanje odprta vrata. Pregledno delo o okužbah nosnega preddvora, objavljeno v repozitoriju Univerze v Lizboni, poudarja pomen zgodnjega prepoznavanja in zdravljenja takih vnetij, saj lahko redko napredujejo v resne zaplete.

Kdaj je čas za obisk zdravnika?

Blaga rdečina po prirezovanju ali puljenju običajno hitro mine. Zdravnika pa obiščite čim prej, če opazite:

• boleč, rdeč in otekel mozolj ali tvor v nosnici ali na konici nosu, ki se v nekaj dneh ne izboljša,
• zvišano telesno temperaturo,
• močan glavobol,
• oteklino ali rdečino okoli oči,
• dvojni vid ali težave pri premikanju oči,
• trd vrat, zmedenost ali nenavadno zaspanost.

Pri zadnjih štirih znakih ne čakajte in takoj poiščite nujno medicinsko pomoč. Take tvore na nosu tudi nikoli ne stiskajte sami.

Poceni domače rešitve za zdrav nos

Ljudska medicina ponuja nekaj enostavnih nasvetov, kako ohraniti nos zdrav in čist brez tveganih posegov:

• Izpiranje nosu s slano vodo: to je star trik, ki ga poznajo že v ajurvedi (stari indijski tradiciji zdravljenja). Pomaga čistiti sluznico, redči sluz in odstranjuje prašne delce. Sodobne ugotovitve to ljudsko prakso precej dobro podpirajo, več o tem pa si preberite v članku Zdravniki to počnejo vsak dan – in razlog je preprostejši, kot si mislite. Pomembno: za izpiranje nikoli ne uporabljajte neprekuhane vode iz pipe. Ameriška agencija za hrano in zdravila FDA svetuje destilirano, sterilno ali prekuhano in ohlajeno vodo.
• Vdihavanje pare: v lonec z vročo vodo lahko dodate kamilico ali meto. Para navlaži nosno sluznico, ki tako bolje opravlja svojo naravno zaščitno vlogo. Kot navaja Zavod za zdravstveno varstvo Nova Gorica, lahko para pomaga razredčiti sluz in sprostiti zamašen nos. Pazite le, da se ne opečete, pri otrocih pa bodite še posebej previdni.
• Med in česen: ta živila so stalnica v zimski prehrani. Česen vsebuje spojino alicin, ki ji pripisujejo protimikrobne lastnosti, več o njej pa si preberite v člankih Kako v česnu prebuditi vulkan zdravja in Kaj se zgodi, če damo česen v hladilnik, preden ga narežemo. Ameriški Nacionalni center za komplementarno in integrativno zdravje (NCCIH) sicer opozarja, da so dokazi o učinkih česna na zdravje še omejeni. Med po nekaterih ugotovitvah blaži kašelj pri prehladu. Sistematični pregled raziskovalcev Univerze v Oxfordu, o katerem je poročal portal Siol.net, ga je ocenil celo kot učinkovitejšega od številnih običajnih ukrepov. Medu ne dajajte dojenčkom, mlajšim od enega leta. Kako ta živila vključiti v jedilnik, ko vas zdelajo zimske nadloge, preberite v članku Kaj jesti, ko smo bolni, preprost domač pripravek pa najdete v članku Skrivnost iz babičine kuhinje: zakaj je česnovo olje v kozarcu za štedilnikom stara modrost z znanstveno osnovo.

Kaj pravijo raziskave?

Že omenjena turška študija, objavljena v reviji International Archives of Allergy and Immunology (2011), je preučevala bolnike s sezonskim alergijskim rinitisom (vnetjem nosne sluznice zaradi alergij, najpogosteje na cvetni prah). Bolnike so razdelili v tri skupine glede na gostoto nosnih dlak. Pri tistih z malo ali nič nosnimi dlakami se je astma pojavljala pogosteje kot pri tistih z gostejšimi dlakami. Avtorji to povezujejo z boljšim filtriranjem cvetnega prahu in drugih alergenov. Gre sicer za opazovalno raziskavo, ki ne dokazuje neposredne vzročne povezave, a se ujema z naravno vlogo vibris.

Če vas pestijo alergije, vas bodo morda zanimali tudi članka 10 super živil proti alergijam in Plesen doma: 3 vrste, ki jih raje ne bi imeli za sosede, saj so plesni v stanovanju pogost, a spregledan vir težav z dihali.

Vse to kaže, da dlake v nosu niso težava, ampak del naravnega obrambnega sistema telesa.

Pustite naravi, da dela svoje

Odstranjevanje nosnih dlak z voskom je trend, ki je videti nedolžen, a skriva resna tveganja. Če dlake odstranite s korenino, lahko ustvarite vrata za bakterije in v najhujšem, sicer redkem primeru celo nevarne okužbe, ki segajo do možganov. To, kar se zdi le estetska malenkost, lahko torej privede do hudih zdravstvenih težav.

Zato je najboljša rešitev enostavna: dlake raje postrizite, nikoli pa jih ne pulite. Tako boste združili estetiko in varnost.

Narava je modra. Če nam je nekaj dala, ima to svoj namen. Nosne dlačice so tam, da nas varujejo. Namesto da jih sovražite, jih raje razumite kot naravno zaščito pred boleznimi.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.