Plesen doma: 3 vrste, ki jih raje ne bi imeli za sosede

Znanka mi je pred kratkim omenila, kako se je pri njej doma začel pojavljati nepojasnjen jutranji kašelj. Mesece so iskali razlog – prehlad, alergija, stres. Dokler niso opazili temnih madežev za kopalniško omaro. Poklicala je strokovnjaka, sanirali so plesen, kašelj pa je v tednu dni izginil. Zgodba ni osamljena.

Znanstveniki ocenjujejo, da je v mestih v vsakem kubičnem metru zraka v povprečju okrog 500 spor plesnih gliv. Raziskava, objavljena v reviji PMC (PubMed Central), potrjuje, da visoke koncentracije plesnih spor v zaprtih prostorih niso le pokazatelj slabe kakovosti zraka, temveč resna zdravstvena grožnja za stanovalce. Spore vdihavamo vsak dan – vprašanje je le, koliko jih je in katere vrste.

Po ocenah State University of New York College of Environmental Science and Forestry je ključni pokazatelj problematičnega stanja, ko je koncentracija spor v notranjosti bistveno višja kot zunaj – to pomeni, da ima plesen v domu aktivni vir rasti. Vzroki so pogosto puščajoča streha, vlažen temelj ali slabo prezračevanje.

Bodite pozorni na madeže, ker plesni vsakodnevno vdihavate, poleg tega pa napadajo hrano in se tam še dodatno razmnožijo. Spodaj so tri vrste, ki jih srečujemo najpogosteje.

1. Črna plesen – najpogostejša in najbolj znana

Najpogosteje jo najdemo na vlažnih verandah, stenah, v kleteh, kopalnicah in straniščih. Povzroča jo gliva Stachybotrys chartarum, ki za rast potrebuje visoko vlažnost in organsko podlago, kot je mavčna plošča. Po navedbah ESF ta gliva proizvaja mikotoksin satratoksin, ki je strupena sekundarna snov.

Simptomi izpostavljenosti lahko vključujejo draženje dihalnih poti, zamašen nos, solzenje in vnetje žrela. Tisti s kroničnimi boleznimi dihal ali oslabljenim imunskim sistemom so še posebej ranljivi. Vedite pa: po podatkih OCWR (Office of Compliance and Workplace Responsibility) večina zdravih odraslih pri nizkih izpostavljenostih ne čuti resnejših posledic. Ključno je pravočasno ukrepanje.

Vlaga v stanovanju je pogosto posledica navad, ki se nam zdijo povsem nedolžne. Ste vedeli, da lahko tudi sušenje perila v zaprtem prostoru poveča vlažnost do te mere, da sproži nastanek plesni? Preberite: Zakaj je sušenje perila v stanovanju zdravo.

2. Bela plesen – tiha nevarnost na hrani

Bela plesen je manj opazna kot črna, a zato nič manj problematična. Najpogosteje jo najdemo na zelenjavi, kruhu, sirih in drugih živilih. Povzroča lahko močne alergijske reakcije, ki se kažejo kot kihanje, solzenje, srbenje in težave z dihanjem.

Posebna nevarnost bele plesni je ta, da jo na živilih pogosto spregledamo – zlasti na belih ali svetlih živilih. Nekatere vrste plesni na hrani tvorijo mikotoksine, ki so po navedbah OCWR v visokih koncentracijah škodljivi ob zaužitju. Praksa je torej jasna: hrane s plesnijo ne odrezujemo in jemo naprej – pri mehkih živilih (kruh, zelenjava) jo odvrzite v celoti.

Zanimivo: pri trdih sirih, kot so Gorgonzola ali Roquefort, je plesen namerno del procesa zorenja – in tukaj gre za povsem nadzorovan postopek. Več o tem si preberite v članku 9 jedi, ki jih lahko jemo tudi po pretečenem roku. A to velja samo za takšne sire – pri ostalih živilih nikar ne tvegajte.

Alergijske reakcije na plesni so del širšega problema okolijskih alergenov. Preberite, katera živila pomagajo blažiti simptome: 10 super živil proti alergijam.

3. Zelena plesen – tihomorilec zgradb in zelenjave

Zelena plesen (Aspergillus niger in sorodne vrste) se pojavi tako zunaj kot v zaprtih prostorih in napade stene, gradbeni material ter zelenjavo. Posebej problematična je na gradbenem materialu, zlasti opekah in mavčnih ploščah, ker jo je mogoče zamenjati z navadnim zelenim nasledkom – in se tako dolgo ne ukrepa, dokler škoda ni obsežna.

Najnevarnejša je na zeleni zelenjavi – brokoli, solata, zelena paprika – kjer je vizualno praktično nevidna. PMC-jeva študija o kakovosti zraka v stanovanjskih objektih opozarja, da obsežne okužbe s plesnijo pogosto ostanejo neodkrite predolgo, kar zahteva obsežno sanacijo. Ko zelena plesen enkrat zajame gradbeni material, je brez strokovne pomoči ni mogoče v celoti odstraniti.

Kako preprečiti rast plesni doma?

OCWR poudarja eno samo temeljno načelo: edini učinkovit način nadzora plesni je nadzor vlage. Spore so prisotne povsod in vedno – rast pa se sproži šele ob prisotnosti dovolj vlage. Nekaj praktičnih nasvetov:

• Redno prezračujte stanovanje, zlasti kopalnico in kuhinjo.
• Bodite pozorni na puščanje pip, vodovodnih cevi ali strehe.
• V vlažnih prostorih razmislite o sušilcu zraka.
• Hrano shranjujte pravilno in redno preverjajte za znake plesni.
• Ko opazite prve madeže, ukrepajte takoj – ne čakajte.

Če plesen že pokriva večje površine ali se je naselila v gradbenem materialu, se posvetujte s strokovnjakom za sanacijo. Domači pripravki (kis, soda bikarbona) so koristni le pri manjših površinskih madežih.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.