Sladoled in pivo poleti ne hladita - nasprotno!

Predstavljajte si vročo julijsko popoldne: temperatura kaže 34 stopinj, koža je lepljiva, edina misel pa je – sladoled ali hladno pivo. Prav to je najpogostejša poletna past, v katero ujamemo skoraj vsi. Občutek ohladitve namreč traja le nekaj sekundo, nato pa se zgodba obrne: telo se dejansko segreje bolj, kot je bilo pred tem.

Znanka, ki vsako poletje preživi na morju, je pred časom povedala zanimivo izkušnjo. Leta je vsak vroč dan začenjala z ohlajeno pivo in sladoledom "za osvežitev", nato pa je opazila, da se prav v tistih urah počuti najbolj potna, zaripla in nemirna. Ko je poletno malico zamenjala za rezino lubenice in skledo nasekljanih kumar, je presenečeno ugotovila, da vročino prenaša veliko lažje in da se občutek "kuhanja od znotraj" preprosto ni več pojavil. Njena izkušnja seveda ni znanstveni dokaz, je pa lep primer, kako telo pogosto samo pokaže, kaj mu resnično koristi.

Zakaj nas sladoled na koncu segreje

Ohlajen sladoled telo res za trenutek ohladi, a učinek je kratkotrajen. Sladoled je bogat z beljakovinami in maščobami, prebava teh hranil pa je energetsko zahteven proces – strokovnjaki mu pravijo termični učinek hrane oziroma diet-induced thermogenesis. Telo za razgradnjo maščob in beljakovin porabi dodatno energijo, pri tem pa nastaja toplota, zato se notranja temperatura po nekaj minutah dejansko dvigne.

Pivo, vino in vodka – kdo res hladi, kdo greje

Podobno kot sladoled tudi pivo ne deluje tako, kot si predstavljamo. Alkohol povzroča razširitev krvnih žil (vazodilatacijo), zaradi česar več tople krvi priteče proti koži, ta pa se zato zdi topla in zardela. Kot pojasnjujejo pri Patient.info, gre pravzaprav za obrambni mehanizem telesa, ki skuša odvečno toploto oddati navzven – vtis, da nas alkohol "greje", je torej resničen, čeprav notranja (jedrna) temperatura telesa ob tem celo pada. Prav zaradi razširjenih žil na obrazu marsikdo po kozarcu hladnega piva občuti vročico, ne pa osvežitve. Če vas zanima, kako alkohol vpliva tudi na apetit in počutje po vadbi, si lahko preberete članek Zakaj bi tudi ženske lahko pile pivo in jedle arašide na Vemkajjem.si, kjer pojasnjujemo, zakaj pivo kljub določeni hranilni vrednosti ni najboljši način hidracije po naporu.

Podoben učinek na temperaturo telesa ima tudi rdeče vino – pravzaprav ga imajo skoraj vse alkoholne pijače, z eno izjemo: vodka je ena redkih, ki krvne žile krči namesto širi, hkrati pa dviguje krvni pritisk, zato se po njej občutek vročice praviloma ne pojavi v enaki meri kot pri drugih alkoholnih pijačah.

Zakaj nas začimbe "grejejo od znotraj"

Občutek telesne vročine povzročajo tudi začimbe – predvsem čili, poper in ingver. Vsi vsebujejo snovi, ki telesu sporočajo, da naj pospeši termoregulacijo. Pri čiliju je za to odgovoren kapsaicin, ki po ugotovitvah sistematičnega pregleda in metaanalize, objavljene v reviji Journal of the Science of Food and Agriculture, meri zvišuje presnovo v mirovanju in porabo energije – telo torej dejansko "kuri" več kalorij, kar pomeni tudi več proizvedene toplote. Čili sicer pospešuje znojenje, kar kožo za trenutek ohladi, a je celokupni učinek na telo nasproten – zato je poleti smiselno vsaj malce omejiti izrazito začinjeno mehiško in azijsko hrano. Če vas zanima, ali ima redno uživanje čilija tudi dolgoročne koristi za zdravje, si lahko preberete članek Čili za daljše življenje: ali pekoča paprika res zmanjša tveganje za smrt? na Vemkajjem.si, kjer predstavljamo obsežno italijansko raziskavo na več kot 22.000 udeležencih. Več o tem, kako kapsaicin vpliva na apetit in porabo kalorij, pa najdete v prispevku 6 najboljših živil za zaviranje apetita.

Modrost, stara 3000 let

O tem, kako hrana vpliva na občutek toplote in hladu v telesu, so razmišljali že kitajski zdravilci pred tisočletji. Tradicionalna kitajska medicina hrano od nekdaj povezuje s petimi osnovnimi elementi – lesom, ognjem, zemljo, kovino in vodo – ter zagovarja načelo, da naj bi ljudje jedli hrano, prilagojeno letnemu času. Kot pojasnjujejo pri TCM Food Therapy, ima po tem izročilu vsako živilo svojo energijsko naravo – hladilno, ogrevalno ali nevtralno – ne glede na dejansko temperaturo, pri kateri ga jemo. Pozimi je zato priporočljiva hrana, ki se prebavlja dlje časa in telo dlje ogreva, poleti pa naj bi po tej tradiciji jedli predvsem hrano na osnovi vode – torej sadje in zelenjavo z visoko vsebnostjo tekočine.

Živila, ki telo resnično ohladijo

Med živili, ki telo najbolj učinkovito ohladijo, vodijo lubenice, melone in jagode, zelo priporočljiva je tudi vsa zelena zelenjava – kumare, bučke in brokoli – izrazit hladilni učinek pa imajo tudi vsi citrusi.

Lubenica je sestavljena iz približno 92 % vode, kar ji poleg osvežilnega učinka daje tudi naravno diuretično lastnost – telesu pomaga izločati odvečno tekočino. Vsebuje tudi likopen, snov, ki ji nekatere raziskave pripisujejo zaščitno vlogo pri zdravju srca in ožilja, ter aminokislino L-citrulin, ki jo telo pretvarja v L-arginin, predstopnjo dušikovega oksida, povezanega s sproščanjem krvnih žil. Pregled, objavljen v reviji Nutrients, lubenico izpostavlja kot enega najbogatejših naravnih virov citrulina s potencialno koristnim vplivom na delovanje ožilja. Če vas zanima, kdaj je lubenico najbolje jesti in kdaj raje ne, si lahko preberete tudi prispevek Zvečer ne jejte lubenice – in tukaj je razlog, ki vas bo presenetil, o osvežilni poletni kombinaciji pa članek Letošnji poletni hit: lubenica za odrasle, ki dela čudeže ter Lubenica + ingver: duo, ki razstruplja, blaži vnetja in razvaja brbončice hkrati, oba na Vemkajjem.si.

Kumare so med najbolj podcenjenimi poletnimi živili – vsebujejo tudi do 97 % vode in manj kot 10 kalorij na 100 gramov, hkrati pa telesu pomagajo pri hidraciji in podpirajo prebavo. Več o tem, zakaj bi jih morali imeti vsak dan na krožniku, si lahko preberete v prispevku Kumara: najbolj podcenjeno poletno živilo, ki ga imate vedno doma na Vemkajjem.si.

Citrusi – pomaranče, limone, limete in grenivke – so poleg visoke vsebnosti vode bogat vir vitamina C in antioksidantov, njihov kiselkast okus pa v telesu spodbudi rahlo hladilni občutek, podoben tistemu, ki ga v tradicionalni kitajski medicini pripisujejo "kislim" živilom.

Na splošno velja pravilo, ki si ga je enostavno zapomniti: živila zelene in rumene barve telo bolj hladijo, rdeča in oranžna pa ga bolj grejejo – čeprav je, kot pri lubenici, vedno pomembno gledati tudi na vsebnost vode in ne le na barvo lupine ali mesa.

Kaj torej storiti, ko je zares vroče

Največ koristi vam bo prinesla čim večja količina surove hrane – sadja in zelenjave, ki jih ne kuhamo ali cvremo, saj obdržijo največ vode in hranilnih snovi. Poleti telo z znojenjem izgublja veliko tekočine, zato je smiselno poseči po živilih, ki hidracijo podpirajo od znotraj, ne le po kozarcu vode. Nekaj več idej, kako ostati hidriran skozi cel poletni dan, najdete tudi v prispevku Ne čakajte na žejo! na Vemkajjem.si.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.