
Najprej komaj zaznavno ščemenje, nato pekoč občutek, naslednje jutro pa vas iz ogledala pozdravi otekel, boleč mehurček. Herpes ima nenavaden občutek za slab trenutek: rad se pojavi pred poroko, razgovorom za službo ali dopustom, na katerega ste čakali vse leto. In skoraj nikoli ne pride "kar tako".
Prijateljica, ki vsako zimo preživi teden dni na smučanju v Dolomitih, v šali pravi, da je njen herpes zanesljivejši od vremenske napovedi. Tretji ali četrti dan na snegu, ko se sonce bleščeče odbija od belih strmin, začuti znano ščemenje na spodnji ustnici. Leta je mislila, da je kriv mraz. Potem ji je farmacevtka svetovala, naj ustnice redno maže z balzamom z visokim zaščitnim faktorjem in ga čez dan sproti obnavlja. Izbruhi so od takrat redkejši in blažji, čeprav povsem niso izginili. Kot sama prizna, je nekaj zaslug verjetno tudi v tem, da večerov v koči ne podaljšuje več do polnoči.
Njena zgodba lepo pokaže bistvo tega članka: herpes je manj naključen, kot si mislimo.
Herpes je zelo zoprna in trdoživa nadloga, ki se je ne moremo enostavno znebiti. Virus namreč po prvi okužbi ostane v telesu, saj se "skrije" v živčne celice. Sodobna medicina ima sicer na voljo protivirusna zdravila, ki lahko izbruh skrajšajo in omilijo, cepiva ali zdravila, ki bi virus povsem odstranilo, pa še ni.
Poznamo več vrst virusov herpesa in ta, ki napada ustnice, je virus herpes simpleks tipa 1 (HSV-1). Nikar ne mislite, da gre za redkost. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) je bilo leta 2020 z virusom HSV-1 okuženih približno 3,8 milijarde ljudi, mlajših od 50 let, kar je 64 % svetovnega prebivalstva v tej starostni skupini. Že prve globalne ocene SZO, objavljene leta 2015 v reviji PLOS ONE, so pokazale podobno sliko: virus nosi približno dve tretjini ljudi. Večina med njimi tega sploh ne ve, saj okužba pogosto poteka brez opaznih znakov.
Herpes tipa 1 se začne na vlažnih predelih kože in sluznice, ki se vnamejo, postanejo srbeči in nabreknejo. Sledijo drobni mehurčki s tekočino, ki čez nekaj dni počijo, se prekrijejo s krasto in se navadno v enem do dveh tednih zacelijo.
Ker je virus izredno nalezljiv, strokovnjaki močno poudarjajo higieno. Najpogosteje se ga nalezemo z neposrednim stikom: s poljubom ali če pijemo iz kozarca, ki ga je pred tem uporabljal nekdo drug. Enako velja za skupne žlice, slamice, brisače in balzame za ustnice. SZO opozarja, da se virus lahko prenaša tudi takrat, ko okužena oseba nima vidnih mehurčkov, zato ga mnogi nevede prenesejo naprej.
Zelo pogosto se virusa nalezejo že otroci, na primer v vrtcu ali šoli, ali pa ga dobijo od sorodnikov, ki jih poljubljajo. Ko enkrat dobite virus, je velika verjetnost, da boste z njim živeli vse življenje. Imunski sistem se nanj sčasoma "navadi" in ga večino časa drži v šahu, a ne pri vseh enako uspešno: nekateri izbruha ne doživijo nikoli, drugi večkrat na leto.
Pozornost si zasluži tudi zobna ščetka, o čemer smo pisali v prispevku Za herpes so pogosto krive zobne ščetke. Ko izbruh mine, je smiselno ščetko zamenjati.
In tu nastopi problem ...
Herpes se pogosto pojavi, ko dobite vročino. Pogosto gre za komaj opazno in hitro minljivo povišano temperaturo, zato mu ponekod pravijo kar "vročični mehurček". Herpes zato lahko nakazuje, da se je vaše telo borilo z neko okužbo in je za to porabilo veliko moči.
Herpes nastane tudi, ko ste dlje časa pod stresom, med prehladom, gripo ... Pojavi se skoraj vedno, ko je vaš imunski sistem oslabljen. To pa je pogosto takrat, ko premalo spite, se neredno prehranjujete ali se vam v telesu dogajajo velike hormonske spremembe, na primer med menstruacijo. Kot sprožilce navaja tudi klinika Mayo Clinic, ki med njimi omenja še utrujenost in poškodbe kože na ustnicah. Najlažji način, da se v takih trenutkih zavarujete, je bolj uravnotežena prehrana, več spanca in "manj" službe.
Telo izbruh pogosto napove že dan prej: ščemenje, srbenje, napetost ali pekoč občutek na mestu, kjer se bodo pojavili mehurčki. To je trenutek, ko lahko ukrepate najbolj učinkovito.
In še v enem primeru lahko pride do herpesa!
Herpes se pogosto pojavi tudi zaradi predolge in premočne izpostavljenosti soncu oziroma ultravijoličnim žarkom.
Nikar si ne mislite, da smo soncu izpostavljeni samo poleti. Tudi jeseni in pozimi lahko nastopi ta problem. Seveda moramo upoštevati, da je sonce v mestih drugačno od sonca v gorah. Z nadmorsko višino se moč UV-žarkov povečuje, sneg pa jih še odbija. Tam se lahko težave s herpesom pojavijo veliko prej in predvsem pogosteje.
Zanimivo je, kaj o tem pravi znanost. Pregledna raziskava organizacije Cochrane, ki je zajela 32 randomiziranih kliničnih študij (Chi in sod., Cochrane Database of Systematic Reviews, 2015), je pokazala, da je krema z UV-zaščito preprečila herpes, ki so ga v laboratoriju sprožili z umetno UV-svetlobo. Pri naravni sončni svetlobi pa učinek v študijah ni bil potrjen. Balzam z zaščitnim faktorjem zato ni čudežno orodje, je pa preprost in poceni ukrep, ki ga dermatologi pogosto priporočajo, še posebej v gorah in na snegu.
Krajši postanki na soncu pa so seveda koristni, saj koža ob tem tvori vitamin D. Koliko časa je dovolj, je odvisno od letnega časa, ure, tipa kože in dela telesa, ki je izpostavljen. Pozimi v naših krajih sonce za tvorbo vitamina D večinoma ni dovolj močno. Ali s hrano dobite dovolj tega vitamina, lahko preverite z vprašalnikom Inštituta za nutricionistiko.
Z vidika prehrane ni enega samega živila, ki bi herpes preprečilo. Kar lahko storimo, je, da imunskemu sistemu zagotovimo vse, kar potrebuje za normalno delovanje. Med ključnimi hranili so:
Več idej najdete v prispevkih 12 živil, ki krepijo imunski sistem, Zima brez prehlada: 7 živil, ki jih imunski sistem potrebuje ravno zdaj, 7 živil, ki pozimi skrbijo za vaše zdravje – eno med njimi nadomesti sonce in Kislo zelje in kumarice: starodavna modrost, ki jo zdaj potrjuje tudi znanost.
Pogosto slišimo tudi nasvet o jemanju aminokisline lizin in izogibanju živilom z veliko arginina, kot so oreščki in čokolada. Omenjena Cochranova raziskava pri lizinu ni našla dokazov, da bi preprečeval izbruhe. Če vam pomaga, vam ga nihče ne more vzeti, a ga ne jemljite kot nadomestilo za spanec, počitek in raznoliko prehrano.
Če vas zanimajo domača sredstva za lajšanje simptomov, smo o njih pisali v prispevkih 8 naravnih metod proti herpesu, Herpes na ustnici? Čebula, med in sol so že čakali v vaši kuhinji in Zdravilo proti herpesu, ki ga ima vsak doma. Pri tem velja pravilo: na odprto rano ne nanašajte ničesar, kar močno draži, in roke si vedno dobro umijte.
Pri večini ljudi herpes na ustnici mine sam od sebe. V lekarni so na voljo kreme s protivirusno učinkovino, ki so najbolj učinkovite, če jih začnete uporabljati ob prvem ščemenju. Pri pogostih izbruhih lahko zdravnik predpiše protivirusne tablete. Cochranova analiza je pokazala, da njihova dolgotrajna uporaba lahko zmanjša število ponovitev.
K zdravniku se je smiselno odpraviti:
Kakorkoli ... Herpes je nedvomno ena najbolj razširjenih in nadležnih nadlog. Če pa poznamo njegovo delovanje, je lahko odličen semafor, ki nas opozarja, da česa ne počnemo prav: da premalo spimo, preveč delamo, se slabo prehranjujemo ali predolgo izpostavljamo soncu. Zato vzemite vsak izbruh herpesa kot opozorilo, da stvari popravite.
Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.
O AVTORJU:
