Korenček in med: duo, ki vašemu imunskemu sistemu pomaga prebroditi zimsko sezono prehladov

Zunaj se dela temno prej kot še pred mesecem dni, v službi in šoli spet kroži tisti znani "nekaj me draži v grlu" občutek, vi pa veste, kaj to pomeni – sezona prehladov je pred vrati. In prav v takih tednih marsikdo poseže po receptih, ki so jih uporabljale že naše babice. Eden takih je preprosta mešanica kuhanega korenja in medu, ki jo marsikje še vedno hranijo v kuhinjski omari kot prvo pomoč ob prvih znakih prehlada.

Znanka, ki dela v vrtcu in je vsako jesen v tesnem stiku z otroškimi prehladi, mi je nekoč povedala, da so v njeni družini to mešanico pripravljali že njeni stari starši. Ko so se otroci prehladili, so jim vsako jutro pred zajtrkom dali žlico "korenčkovega medu", kot so mu rekli doma. Sama pravi, da ne more trditi, da jih je to obvarovalo pred vsakim prehladom, se pa ji zdi, da so bolezni pri njih doma minevale hitreje kot pri sošolcih njenih otrok. Take izkušnje so seveda osebne in jih ne gre enačiti z znanstvenim dokazom, so pa razlog, da se je marsikdo odločil recept preizkusiti tudi sam.

Zakaj sta korenje in med tako dobra soseda

Korenje je ena najbolj priljubljenih vrst zelenjave, in to iz dobrega razloga. Vsebuje veliko beta karotena, ki ga telo pretvarja v vitamin A – ta je po podatkih Urada za prehranska dopolnila (ODS) pri ameriških Nacionalnih inštitutih za zdravje (NIH) pomemben za normalen vid, imunski sistem ter rast in razvoj. Zato korenje že tradicionalno povezujemo predvsem z zdravjem oči in kože, ima pa še vrsto drugih koristi, ki pridejo še bolj do izraza, če mu dodamo malo medu.

Zanimivo je, da ima kuhano korenje po nekaterih meritvah lahko celo več biološko dostopnega beta karotena kot surovo – o tem, katero zelenjavo je pravzaprav bolje jesti kuhano kot surovo, smo pisali tudi v prispevku Jabolčni sok ali cola – kaj ima več kalorij? 8 prehranskih dilem, katerih odgovori vas bodo presenetili, kjer razčlenimo tudi to prehransko uganko. Če vas zanima še več o tem, zakaj ta na videz skromna zelenjava skriva več, kot se zdi na prvi pogled, si lahko preberete tudi članek Korenje: zakaj ta skromna zelenjava skriva več, kot si mislite.

Med po drugi strani že stoletja velja za enega najbolj cenjenih naravnih pridelkov. Znanstvene raziskave njegove antibakterijske lastnosti pripisujejo predvsem vsebnosti vodikovega peroksida, nizki vsebnosti vode ter kislemu pH, kot pojasnjuje pregled objavljen na strokovnem portalu PubMed Central. Prav zato med že od nekdaj velja za priljubljeno ljudsko pomoč pri prehladih in vnetjih grla.

Kaj o medu proti kašlju pravi znanost

Uporaba medu proti kašlju ni le ljudsko izročilo – z njo se je ukvarjalo tudi več znanstvenih pregledov. Znana Cochranova sistematična analiza je ugotovila, da med pri otrocih po nekaterih podatkih morda učinkoviteje lajša simptome kašlja kot odsotnost zdravljenja ali nekatera zdravila brez recepta, čeprav gre za dokaze nizke do zmerne kakovosti in avtorji poudarjajo, da za dokončne zaključke potrebujemo še več raziskav. Podobno tudi ameriška klinika Mayo Clinic med uvršča med domača sredstva, ki lahko pripomorejo k lajšanju kašlja pri otrocih, starejših od enega leta – medu namreč po njihovih navedbah dojenčkom do prvega leta starosti zaradi tveganja za botulizem ne smemo dajati.

Podobne teme, kot je vloga medu in začimb pri lajšanju prehladnih simptomov, na portalu Vemkajjem.si obravnavamo tudi v prispevkih Kuhano pivo proti prehladu: stari recept, ki ga znanost ne zavrača, 9 zoprnih bolezni, ki jih lahko pozdravite z žličko medu in cimeta ter Zlata mešanica proti bakterijam in virusom, kjer najdete še nekaj podobnih receptov za prehladno sezono.

Recept: korenčkov pire z medom

• 1/2 kilograma korenja
• 5 žlic medu

Korenček očistite in narežite na kolobarje. Dajte ga v posodo in dolijte toliko vode, da je v celoti pokrit. Vodo zavrite in pustite vreti, dokler se korenček ne zmehča. Nato posodo odstavite in počakajte, da se nekoliko ohladi.

Iz korenčka nato naredite pire. Pustite ga, da se ohladi na sobno temperaturo (idealno na približno 36 stopinj Celzija), in šele takrat dodajte med – tako ohranite čim več njegovih koristnih lastnosti, saj visoke temperature nekaterim njegovim sestavinam lahko škodujejo. Dobro premešajte, prelijte v steklen kozarec in ga postavite na temno in hladno mesto.

Po priporočilih ljudske medicine lahko na dan pojeste 3 do 4 žlice, in sicer pred vsakim obrokom.

Kaj mešanica lahko ponudi vašemu telesu

Po nekaterih ugotovitvah naj bi ta preprosta mešanica pripomogla pri lajšanju prehlada in kašlja ter zmanjševanju količine sluzi v dihalih, poleg tega pa naj bi vsebovala tudi nekaj vitamina C in vitaminov skupine B. Skupaj naj bi pripomogla h krepitvi imunskega sistema in podpori telesu v prehladni sezoni. Podobno kombinacijo koristnih učinkov korenja in medu omenjamo tudi v prispevku Sokovi za nižanje pritiska, kjer je korenje eno od osrednjih sestavin več domačih napitkov.

Kljub temu je pomembno vedeti, da tovrstna domača sredstva niso nadomestilo za zdravniško obravnavo, še posebej pri dolgotrajnem ali hudem kašlju, visoki vročini ali težavah z dihanjem. Če vas simptomi ne minejo v razumnem času ali se poslabšajo, se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.