10 razlogov, zakaj bi morali jesti več korenja

Korenje sodi med najbolj vsestranske vrste zelenjave na našem jedilniku – hrustljavo, sladkasto in presenetljivo bogato s hranili, ki lahko, kot kaže vse več strokovne literature, podprejo zdravje oči, srca, kože in prebave. V nadaljevanju razkrivamo deset razlogov, zaradi katerih si korenje zasluži stalno mesto v vaši košarici.

Korenje je pogosto spregledana vsakdanja zelenjava, a v resnici skriva pravo zakladnico hranil, ki lahko, kot kažejo različne raziskave, pomembno prispevajo k splošnemu počutju.

Če redno vključujete korenje v svojo prehrano, lahko po mnenju nutricionistov pripomorete k izboljšanju številnih vidikov počutja in zmanjšanju tveganja za nekatere zdravstvene težave.

Znanka, ki dela kot medicinska sestra na očesni kliniki, mi je nekoč povedala zanimivo anekdoto: med covidno karanteno, ko je preživela ure pred zaslonom, je opazila, da so jo oči zvečer izjemno pekle in solzile. Okulist ji je takrat svetoval, naj poleg odmorov od zaslona poskrbi tudi za zadosten vnos vitamina A – in korenje je postalo njena stalna popoldanska malica. Po njenih besedah ji je že po nekaj tednih postalo lažje gledati v mraku, kar ujema z dejstvom, da je vitamin A ključen za delovanje mrežnice.

1. Korenje in zdravje oči

Korenje je bogato z beta-karotenom, ki se v telesu pretvori v vitamin A. Ta vitamin sodeluje pri nastajanju rodopsina, svetlobno občutljivega pigmenta v mrežnici, ki je ključen za vid v šibki svetlobi. Dolgotrajno pomanjkanje vitamina A lahko vodi do nočne slepote in drugih težav z vidom, kot opozarjajo na portalu Prehrana.si. Zanimivo je tudi, da je znani rek "jej korenček, da boš dobro videl" deloma povezan s britansko vojaško propagando iz druge svetovne vojne – kot pojasnjuje Nutris.org, naj bi RAF s to zgodbo prikrival pravi razlog za uspehe svojih nočnih pilotov, in sicer uporabo radarja. To pa ne spodbija dejstva, da je vitamin A za zdravje oči resnično pomemben, le da "boljši nočni vid od korenja" sodi bolj v področje mita kot dokazane znanosti.

Če vas zanima, kako priprava vpliva na razpoložljivost hranil, si lahko preberete tudi naš prispevek Katero zelenjavo je bolje jesti kuhano, kot surovo?, kjer pojasnjujemo, zakaj toplotno obdelano korenje sprosti bistveno več beta-karotena kot surovo.

2. Vpliv na krvni tlak in srce

Korenje vsebuje kalij, mineral, ki pomaga uravnavati ravnovesje natrija in tekočin v telesu. Zadosten vnos kalija je po podatkih, ki jih navaja Prehrana.si, povezan z nižjim krvnim tlakom in posledično manjšim tveganjem za nekatere srčno-žilne bolezni. Raziskava, objavljena v reviji Journal of the American College of Cardiology, na katero se sklicuje tudi Slovenske novice, je pokazala, da lahko že povečanje dnevnega vnosa kalija za 1.000 mg sistolični krvni tlak v povprečju zniža za 3 do 4 mmHg – kar je na ravni celotne populacije zelo pomembno.

Več o tem, kako prehrana vpliva na delovanje notranjih organov, lahko preberete tudi v članku Vpliv sadja in zelenjave na zdravje ledvic.

3. Podpora imunskemu sistemu

Vitamin C, prisoten v korenju, je eden od hranil, ki naj bi podpiral normalno delovanje imunskega sistema, med drugim s spodbujanjem nastajanja belih krvnih celic. Poleg tega vitamin C deluje kot antioksidant, ki pomaga ščititi celice pred oksidativnim stresom.

4. Pomoč pri prebavi

Korenje je dober vir prehranskih vlaknin, ki lahko podprejo zdravo prebavo. Vlaknine pomagajo pri ohranjanju redne prebave in zdravja črevesne mikrobiote. Topne vlaknine, predvsem pektin, v prebavnem traktu tvorijo viskozno strukturo, ki lahko upočasni absorpcijo sladkorja in prispeva k daljšemu občutku sitosti, kot pojasnjujemo v prispevku Vlaknine so ekspresni vlak do vaše sreče.

5. Možen vpliv na holesterol

Nekatere raziskave nakazujejo, da lahko redno uživanje korenja prispeva k nižjim ravnem LDL ("slabega") holesterola v krvi, kar je lahko eden od dejavnikov pri zmanjševanju tveganja za aterosklerozo in druge srčno-žilne težave. Kot pri vseh prehranskih ukrepih velja, da je korenje le del širše slike – pomembni so tudi gibanje, spanje in skupna sestava prehrane.

6. Razmeroma nizek vpliv na krvni sladkor

Kljub sladkastemu okusu ima surovo korenje nizek glikemični indeks, kar pomeni, da praviloma ne povzroča hitrega dviga krvnega sladkorja. To velja predvsem za surovo korenje, medtem ko se pri kuhanem korenju glikemični indeks nekoliko dvigne – kar je za ljudi, ki spremljajo krvni sladkor, vredno upoštevati, ob čemer je vedno priporočljivo posvetovanje z zdravnikom ali dietetikom.

7. Zdravje kože

Antioksidanti v korenju, zlasti beta-karoten, naj bi po nekaterih podatkih pripomogli k zaščiti kože pred oksidativnim stresom, ki ga povzroča sončno sevanje, in tako podprli videz kože s starostjo. Pri tem korenje seveda ne nadomesti zaščite pred soncem, temveč jo lahko le dopolnjuje.

8. Antioksidanti in dolgoročno zdravje celic

Nekatere študije so pokazale, da lahko antioksidanti v korenju, podobno kot pri drugi oranžni in zeleni listnati zelenjavi, pripomorejo k zmanjšanju oksidativnega stresa v celicah, kar je eden od dejavnikov pri dolgoročnem ohranjanju zdravja. Pri oksidaciji namreč nastajajo prosti radikali, ki lahko poškodujejo celice, kot je pojasnjeno v prispevku 7 naravnih antioksidantov. Pomembno je poudariti, da nobeno posamezno živilo ne "zdravi" ali "preprečuje" resnih bolezni – gre za enega od dejavnikov v okviru pestre in uravnotežene prehrane.

9. Zdravje zob

Žvečenje surovega korenja spodbuja nastajanje slin, ki pripomorejo k naravnemu čiščenju zob in lahko zmanjšajo tveganje za nastanek kariesa. Surovo korenje je zato lahko koristna in hrustljava alternativa sladkim prigrizkom med obroki.

10. Tradicionalna uporaba pri manjših kožnih nevšečnostih

Naribano surovo korenje se v ljudski medicini tradicionalno uporablja kot obloga za manjše kožne nevšečnosti, saj naj bi imelo blage protivnetne lastnosti. Pri kakršnih koli ranah ali vnetjih, ki se ne izboljšajo, je vsekakor priporočljivo poiskati nasvet zdravnika.

Zapomnite si

Vključitev korenja v vašo prehrano je preprosta in okusna pot k bolj uravnoteženemu jedilniku. Ne glede na to, ali ga jeste surovega, kuhanega, v solati ali kot del raznih jedi, vam lahko ta vsestranska zelenjava pomaga pri ohranjanju vitalnosti. Če vas zanima, kako iz korenja pripravite hitro in okusno malico, si oglejte naš recept Korenčkova solata presenečenja.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.