Maline: zakaj jih ne smemo spregledati

Ko pogledamo, kaj vse vsebujejo maline, se zdi skoraj neverjetno, da se to sadje uvršča med nizkokalorična živila. V 100 gramih svežih malin je le okoli 52 kalorij – to je približno toliko kot manjša banana, a s precej večjo hranilno vrednostjo. Maline so namreč sestavljene kar iz 86 % vode, kar pomeni, da odlično hidrirajo telo. Poleg tega vsebujejo 6,5 gramov prehranskih vlaknin, kar je skoraj četrtina priporočenega dnevnega vnosa.

Vlaknine so tiste, ki pomagajo pri urejeni prebavi, krepijo črevesno floro in znižujejo raven slabega holesterola. Zelo pomembne so tudi za zdravje srca in uravnavanje krvnega sladkorja, kar bo posebej razveselilo tiste, ki pazite na raven sladkorja v krvi ali imate sladkorno bolezen. Pravzaprav maline zaradi nizke vsebnosti ogljikovih hidratov veljajo za eno redkih vrst sadja, ki je varna tudi za diabetike.

Zakaj je malina v resnici zdravilna?

Maline so bogate z vitaminom C, ki ga najdemo v količini okoli 26 miligramov na 100 gramov, kar predstavlja približno 44 % priporočenega dnevnega vnosa. Vitamin C je nujen za močan imunski sistem, lepšo kožo, hitro celjenje ran in zaščito pred prostimi radikali – to so nestabilne molekule, ki povzročajo staranje in bolezni.

A to še ni vse. V malinah so tudi drugi vitamini, kot so vitamini skupine B (ki skrbijo za živčni sistem in energijo), vitamin E (ki je pomemben antioksidant za kožo in srce) ter vitamin K, ki ima vlogo pri strjevanju krvi. Med minerali najdemo kalij, ki prispeva k zdravemu srcu, pa tudi magnezij, železo, cink in kalcij – vse v manjših, a pomembnih količinah.

Kaj pa tiste skrivnostne snovi, o katerih pogosto govorijo znanstveniki?

Maline vsebujejo precej antocianinov, to so naravna barvila, ki jim dajejo tisto značilno rdečo barvo. Njihova naloga v naravi je zaščita rastline pred škodljivci, soncem in boleznimi – in prav to nalogo opravljajo tudi v našem telesu.

Med temi snovmi so tudi kvercetin, kaempferol, cianidin in še nekaj drugih z dolgimi imeni, ki jih ni treba znati na pamet, a dobro je vedeti, da gre za močne naravne antioksidante. Ti snovi v telesu delujejo kot čistilci – odstranjujejo strupe, zavirajo vnetja, uničujejo škodljive bakterije in celo ustavljajo rast nekaterih rakavih celic.

Raziskava, objavljena v Journal of Agricultural and Food Chemistry, je pokazala, da imajo maline največjo vsebnost elagične kisline med vsem jagodičevjem. Ta kislina se v ljudski medicini pogosto omenja kot naravni zaviralec raka, saj dokazano preprečuje spremembe v celičnem jedru, ki vodijo v razvoj tumorjev.

Domači nasveti, ki jih nismo pozabili

Naše babice so znale iz malin pripraviti marsikaj. Malinov sok se je uporabljal proti vročini – rekli so, da maline »hladijo kri«. To pomeni, da znižujejo telesno temperaturo, pomirjajo vnetja in blažijo občutek vročine. Zato ni presenetljivo, da je bil malinov sok pogosto na mizah, ko je koga mučila gripa ali angina.

Pri prebavnih težavah se je uporabljala malinova marmelada ali kompot, ker naj bi malina pomagala pri razstrupljanju in čiščenju črevesja. Danes vemo, da vlaknine v malini delujejo kot naravni metli, ki očistijo prebavni trakt in spodbujajo rast koristnih bakterij.

Nekateri so jo uporabljali celo za blaženje jutranje slabosti v nosečnosti. In čeprav tega danes ne priporočamo brez posveta z zdravnikom, ostaja dejstvo, da je malina eno redkih sadežev, ki pomaga umiriti želodec, namesto da bi ga razdražila.

Ne pozabimo na liste!

Čeprav se največ govori o plodovih, malinovi listi niso nič manj uporabni. V ljudskem zdravilstvu se iz njih pripravlja čaj, ki je znan po tem, da krepi maternico in olajšuje porod. V srednjem veku so ga priporočali ženskam, ki so imele težave z zanositvijo, saj naj bi listi čistili jajcevode in krepili stene maternice.

Čaj iz malinovih listov pa ni koristen samo za ženske. Uporablja se tudi pri driski, hemoroidih, kožnih izpuščajih in kot sredstvo za krepitev srca. Čaj pripravite tako, da dve čajni žlički posušenih listov prelijete s skodelico vrele vode in pustite stati 10 minut. Pijete lahko do tri skodelice dnevno.

Kaj pravi znanost?
Po podatkih ameriške baze USDA imajo maline izjemno visoko skupno antioksidativno kapaciteto – ORAC, ki znaša približno 6065 enot na 100 gramov. To jih uvršča med top 10 vrst sadja, ko govorimo o zaščiti celic pred oksidativnim stresom.

Zanimiva je tudi študija iz Velike Britanije, ki je spremljala ljudi, ki so redno uživali maline vsaj trikrat tedensko. Pokazalo se je, da so imeli ti ljudje 20 % manjše tveganje za razvoj srčno-žilnih bolezni, kot tisti, ki malin niso uživali.

V drugi raziskavi, objavljeni v Cancer Research, so znanstveniki odkrili, da izvleček malin upočasnjuje rast tumorjev pri laboratorijskih miših, in to brez stranskih učinkov. Čeprav to še ne pomeni neposredne povezave pri ljudeh, gre za močan signal, da bi lahko maline igrale pomembno vlogo v preventivi proti raku.

Komu pa maline lahko škodijo?
Kljub vsem pozitivnim lastnostim pa obstaja ena izjema. Sveže maline vsebujejo oksalat, naravno snov, ki se lahko pri občutljivih posameznikih kopiči v ledvicah in prispeva k tvorbi ledvičnih kamnov. Zato se resnim ledvičnim bolnikom uživanje večjih količin malin odsvetuje, razen če jim zdravnik ne pove drugače.

Velja si zapomniti ...

Ko naslednjič vidite maline na tržnici ali v trgovini, jih ne glejte zgolj kot posladek. Gledate majhne kroglice zdravja, ki so jih častili že naši predniki in ki jih danes znanost potrjuje kot eno najmočnejših naravnih živil v boju proti boleznim.

Če jih boste uživali redno, boste naredili nekaj dobrega za svoje srce, prebavo, kožo, možgane in imunski sistem. In to brez stranskih učinkov, brez umetnih dodatkov in brez zapletenih receptov.

Naj bo vaša dnevna pest malin tako samoumevna kot skodelica čaja – enostavna, domača in zdravilna.