Zakaj je čips pogosto cenejši od paprike in zakaj to ni vaša krivda

Vzemite dva izdelka v roke: vrečko čipsa in papriko. Eden vas bo stal manj kot evro, drugi tudi trikrat toliko. In prav ta majhna razlika na cenovni nalepki je vsak dan znova razlog, zakaj se marsikdo – povsem racionalno – odloči za tisto, kar je cenejše, ne pa za tisto, kar je bolj zdravo.

Poznam znanko, mamo dveh najstnikov, ki mi je pred časom povsem odkrito povedala, kako izgleda njen tedenski nakup. Ko je bila še sama, si je brez težav privoščila sveže sadje, jogurte brez dodatkov in ribe. Odkar hrani štiričlansko družino ob enakem proračunu, pa v košarici vse pogosteje pristanejo testenine, klobase in sladkani jogurti – preprosto zato, ker jih lahko kupi trikrat več za isti denar. "Ni, da ne bi vedela, kaj bi moralo biti na mizi," je rekla, "ampak ob koncu meseca odloča denarnica, ne seznam želja." Njena izkušnja ni osamljena – in, kot kaže, tudi ni zgolj občutek.

Ko govorimo o prehrani, se marsikdo najprej spomni na babičine recepte, domače zeliščne čaje in kislo mleko za moč in zdravo črevesje ... A časi so se spremenili.

Danes je težko najti čas za kuhanje, še težje pa je v trgovini poiskati zdravo hrano, ki si jo povprečen človek še lahko privošči. In to ni le občutek, to zdaj potrjujejo tudi številke.

Zdrava hrana je za marsikoga predraga

Skupina raziskovalcev je v ZDA izvedla precej obsežno študijo, ki je vključevala 2765 ljudi iz šestih večjih mest. Vsakega so povprašali, kaj jedo, kje kupujejo živila in kakšne so cene v njihovih lokalnih trgovinah. Nato so vso hrano, ki so jo ljudje pojedli, razdelili v dve skupini – zdravo in nezdravo. V zdravo so šteli živila, kot so sveža zelenjava, sadje in mlečni izdelki. Med nezdravo pa so uvrstili sladkarije, gazirane pijače, predelane prigrizke in podobne "prazne kalorije".

Rezultati so bili jasni kot beli dan. Tam, kjer je bila zdrava hrana dražja, so ljudje pogosteje posegali po nezdravih možnostih. In kar je zanimivo: to ni bilo najbolj očitno pri najrevnejših. Najrevnejši so se namreč že prej večinoma prehranjevali z najcenejšimi živili, ne glede na to, kako zdrava so bila. Največja sprememba je bila vidna pri tistih iz srednjega razreda, ki imajo redno plačo, pa vendar morajo skrbno premisliti, kaj bodo dali v košarico.

Podobno ugotavlja tudi novejše poročilo Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO), ki opozarja, da se je cena zdravega obroka v Evropi med letoma 2021 in 2025 podražila za kar 36 odstotkov, sadje, zelenjava in stročnice pa danes predstavljajo skoraj 60 odstotkov skupne cene zdravega obroka.

Cene govorijo same zase: jogurt ali čokoladni napitek?

Če primerjamo cene osnovnih živil pri nas, dobimo podobno sliko. Liter naravnega jogurta z manj maščobe stane okoli 1,60 evra, medtem ko je plastenka gazirane pijače enake količine pogosto na voljo za manj kot evro. Za kilogram sveže paprike lahko odštejete tudi 3 evre, medtem ko je vrečka čipsa s 150 grami pogosto znižana na 99 centov.

V zadnjih desetih letih je cena sadja v več državah narasla za 37 %, cena zelenjave za 34 %, medtem ko se cena sladkih pijač in predelanih živil spreminja bistveno počasneje, včasih celo upada zaradi promocij in akcij. Podobne trende zaznavajo po vsej Evropi.

Zanimivo je, da cena še zdaleč ni edino merilo, po katerem izbiramo hrano. Če vas zanima, katere pogoste napake delamo že pri samem nakupu sadja in zelenjave – in kako jih preprosto odpravimo – si lahko preberete tudi Košarica polna iluzij: 5 napak pri nakupu sadja in zelenjave, ki tiho kradejo vitamine z vašega krožnika. Dobra novica pa je, da poceni ne pomeni vedno tudi manj zdravo – dokaz za to je na primer skromni jajčevec, o katerem pišemo v članku Zelenjava za malo denarja, ki ščiti možgane: zakaj jajčevec (z lupino!) zasluži mesto na vašem krožniku.

Kaj pa zdravje?

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) navaja, da je debelost eno najhitreje rastočih zdravstvenih vprašanj sodobnega časa. Po njihovih najnovejših podatkih je bilo leta 2022 na svetu skoraj 900 milijonov odraslih, ki so živeli z debelostjo, skupno pa je imelo prekomerno telesno težo že 2,5 milijarde odraslih. V Evropi se s prekomerno telesno težo spopada velika večina odraslih, pri čemer je debelost razvrščena pri skoraj vsakem petem.

Po ugotovitvah strokovnjakov debelost ni le vprašanje estetike – naj bi bila povezana tudi s tveganjem za več kot 30 različnih zdravstvenih težav, med njimi visok krvni tlak, sladkorno bolezen tipa 2, obremenitev sklepov, srčno-žilne bolezni in nekatere vrste raka. Poleg tega naj bi vplivala tudi na kakovost spanja, zbranost in splošno počutje. Zanimivo je sicer, da po nekaterih raziskavah ni pomembna le količina hrane, temveč predvsem njena kakovost – o tem podrobneje pišemo v članku Kakovost hrane ima večji vpliv na debelost kot količina.

Zakaj zdrava hrana ni bolj dostopna?

Tu si lahko pomagamo z ljudsko modrostjo: "Kar je dobro, ni poceni." A v primeru hrane bi moralo biti ravno obratno. Zdrava hrana bi po mnenju številnih nutricionistov morala biti najcenejša, saj je osnova za dolgo in kakovostno življenje. Vendar je težava tudi v subvencijah in kmetijski politiki. Razne spodbude namreč bolj podpirajo pridelavo koruze, pšenice in sladkorja kot pa sadja in zelenjave.

V ZDA po podatkih organizacije Environmental Working Group (EWG) velika večina kmetijskih subvencij – po nekaterih analizah tudi več kot 70 odstotkov – pripada pridelovalcem koruze, soje in pšenice, medtem ko pridelovalci sadja in zelenjave neposredne podpore praktično ne prejemajo. Ta žita se nato v veliki meri predelajo v koruzni sirup in druge poceni dodatke za predelano hrano. Podobno je v Evropski uniji, kjer sistem skupne kmetijske politike, kot opozarja tudi omenjeno poročilo FAO, po mnenju nekaterih analitikov še vedno bolj nagrajuje obseg pridelave kot raznolikost in kakovost. Posledica je, da so sladkarije in prigrizki, polni aditivov, pogosto cenejši kot sveže sadje in zelenjava.

Kaj pravi ljudska modrost?

Ljudje že stoletja vedo, kaj koristi telesu. Stari recepti, kot so fermentirano kislo mleko, naravni kis iz jabolk, koprivni čaj in domača juha iz čebule, niso nastali naključno. Imeli so svojo logiko, ki jo današnje raziskave v marsičem potrjujejo.

Fermentirani izdelki, na primer, vsebujejo koristne bakterije, ki naj bi po nekaterih ugotovitvah pripomogle k boljši prebavi in odpornosti – več o tem si lahko preberete v člankih Zakaj je fermentirana hrana tako koristna za telo in 3 sestavine za domač probiotik. Kopriva je bogata z železom in vitamini, kar podrobneje opisujemo v članku Kopriva: nenavadna rastlina, ki jo najdemo ob gozdu in je lahko resnično koristna. Jabolčni kis pa po nekaterih raziskavah pomaga uravnavati krvni sladkor, kar lahko zmanjša tudi željo po sladkarijah – o tem pišemo v prispevku Žlica kisa pred spanjem: ali res pomaga pri sladkorju in hujšanju?. Tudi domača čebulna juha ima svoje mesto v ljudski medicini, kar razkriva članek Čebulni čaj ima veliko skrivnosti.

Zato se je vredno vprašati: ali lahko danes, sredi vsega blišča reklam in akcijskih ponudb, še vedno prisluhnemo zdravi pameti? Ali bomo raje verjeli oglasu za "vitaminiziran" bonbon, kot domači juhi iz preprostih, zdravih sestavin?

Rešitve obstajajo – a niso instantne

Če želimo kot družba zmanjšati breme debelosti in spodbuditi bolj zdrav način prehranjevanja, moramo najprej poskrbeti, da bo zdrava hrana dostopnejša in cenejša. Tu lahko pomagajo lokalne pobude, kot so skupnostni vrtovi, tržnice neposredno od kmetov in šolski programi prehranjevanja. Pozitiven odnos do hrane se začne že od malih nog.

Poleg tega se marsikje razmišlja tudi o davčnih spodbudah. V nekaterih državah so že uvedli višje davke na sladke pijače. Mehika, ki velja za eno največjih potrošnic sladkanih pijač na svetu, je po uvedbi takega davka v prvih dveh letih zabeležila povprečno 7,6-odstotno zmanjšanje nakupov obdavčenih pijač, kar potrjuje tudi raziskava, objavljena v reviji PLOS One. Zanimiva je tudi izkušnja Finske: davek na sladke pijače je porabo teh pijač po podatkih finske javne radiotelevizije Yle znižal za približno 4 odstotke, medtem ko podoben davek na bonbone in sladice na potrošnjo sladkarij ni imel bistvenega vpliva – kar dobro pokaže, da učinek takšnih ukrepov ni samoumeven in je odvisen od tega, ali potrošniki najdejo primerno zdravo alternativo.

Na vprašanje, ali je poceni nezdrava hrana (so)kriva za naraščajočo debelost, je odgovor: da, vsaj deloma, in to na več ravneh. Ne gre le za odločitev posameznika, temveč za širši sistemski problem, ki ga poganjajo ekonomija, oglaševanje in tudi politika. Vendar pa imamo vsi, kot posamezniki, še vedno možnost izbire. Vsakič, ko posežemo po hrani, se odločamo ne le za svoj obrok, ampak posredno tudi za svoje počutje čez deset let.

Zato vabljeni, da si pri naslednjem obisku trgovine vzamete nekaj minut več časa, pogledate sezonski kotiček s sadjem in zelenjavo, izberete lonček jogurta brez dodatkov in si naredite domač čaj iz mete ali koprive. Vaše telo vam bo hvaležno ... in morda tudi denarnica.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.