Zakaj je čips pogosto cenejši od paprike – in zakaj to ni vaša krivda

Ko govorimo o prehrani, se marsikdo najprej spomni na babičine recepte, domače zeliščne čaje in kislo mleko za moč in zdravo črevesje ... A časi so se spremenili.

Danes je težko najti čas za kuhanje, še težje pa je v trgovini poiskati zdravo hrano, ki si je povprečen človek še lahko privošči. In to ni le občutek, to zdaj potrjujejo tudi številke.



Zdrava hrana je za marsikoga predraga

Skupina raziskovalcev je v ZDA izvedla precej obsežno študijo, ki je vključevala 2765 ljudi iz šestih večjih mest. Vsakega so povprašali, kaj jedo, kje kupujejo živila in kakšne so cene v njihovih lokalnih trgovinah. Nato so vso hrano, ki so jo ljudje pojedli, razdelili v dve skupini – zdravo in nezdravo. V zdravo so šteli živila, kot so sveža zelenjava, sadje in mlečni izdelki. Med nezdravo pa so uvrstili sladkarije, gazirane pijače, predelane prigrizke in podobne "prazne kalorije".

Rezultati so bili jasni kot beli dan. Tam, kjer je bila zdrava hrana dražja, so ljudje pogosteje posegali po nezdravih možnostih. In kar je zanimivo: to ni bilo najbolj očitno pri najrevnejših. Najrevnejši so se namreč že prej večinoma prehranjevali z najcenejšimi živili, ne glede na to, kako zdrava so bila. Največja sprememba je bila vidna pri tistih iz srednjega razreda, ki imajo redno plačo, pa vendar morajo skrbno premisliti, kaj bodo dali v košarico.

Cene govorijo same zase: jogurt ali čokoladni napitek?

Če primerjamo cene osnovnih živil pri nas, dobimo podobno sliko. Liter naravnega jogurta z manj maščobe stane okoli 1,60 evra, medtem ko je plastenka gazirane pijače enake količine pogosto na voljo za manj kot evro. Za kilogram sveže paprike lahko odštejete tudi 3 evre, medtem ko je vrečka čipsa s 150 grami pogosto znižana na 99 centov.

V zadnjih desetih letih je cena sadja v več državah narasla za 37 %, cena zelenjave za 34 %, medtem ko se cena sladkih pijač in predelanih živil spreminja bistveno počasneje, včasih celo upada zaradi promocij in akcij. Podobne trende zaznavajo po vsej Evropi.

Kaj pa zdravje?

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) navaja, da je debelost ena najhitreje rastočih zdravstvenih težav sodobnega časa. Leta 2022 je bilo po njihovih podatkih več kot 650 milijonov odraslih na svetu debelih, kar pomeni, da ima vsak osmi človek na svetu prekomerno telesno težo. V Evropi se s tem spopada že več kot 58 % odraslih, pri čemer je skoraj vsak peti že razvrščen v kategorijo debelosti.

Ne gre zgolj za estetiko. Debelost je povezana z več kot 30 različnimi boleznimi, vključno z visokim krvnim tlakom, sladkorno boleznijo tipa 2, težavami s sklepi, težavami s srcem in celo nekatere vrste raka. Poleg tega debelost vpliva tudi na kakovost spanja, zbranost in psihično počutje.

Zakaj zdrava hrana ni bolj dostopna?

Tu si lahko pomagamo z ljudsko modrostjo: "Kar je dobro, ni poceni." A v primeru hrane bi moralo biti ravno obratno. Zdrava hrana bi morala biti najcenejša, saj je osnova za dolgo, zdravo in produktivno življenje. Vendar je težava v subvencijah in kmetijski politiki. Razne spodbude namreč bolj podpirajo pridelavo koruze, pšenice in sladkorja, kot pa sadja in zelenjave.

V ZDA na primer več kot 60 % vseh kmetijskih subvencij pripada pridelavi žitaric, ki se nato predelajo v koruzni sirup in druge poceni dodatke za predelano hrano. Podobno je v Evropski uniji, kjer sistem skupne kmetijske politike še vedno bolj nagrajuje količino kot kakovost. Posledica? Sladkarije in prigrizki, polni aditivov, so pogosto cenejši kot bio jabolka.

Kaj pravi ljudska modrost?

Ljudje že stoletja vedo, kaj koristi telesu. Stari recepti, kot so fermentirano kislo mleko, naravni kis iz jabolk, koprivni čaj in domača juha iz čebule, niso nastali naključno. Imeli so svojo logiko, ki jih današnje raziskave celo potrjujejo. Fermentirani izdelki, na primer, vsebujejo dobre bakterije, ki uravnavajo prebavo in krepijo odpornost. Kopriva je polna železa in vitaminov. In jabolčni kis pomaga uravnati krvni sladkor, kar lahko zmanjša željo po sladkarijah.

Zato se je vredno vprašati: ali lahko danes, sredi vsega blišča reklam in akcijskih ponudb, še vedno poslušamo zdravo pamet? Ali bomo raje verjeli oglasu za "vitaminiziran" bonbon, kot domači juhi iz zdravih sestavin?

Rešitve obstajajo – a niso instantne

Če želimo kot družba zmanjšati debelost in spodbuditi ljudi k bolj zdravemu življenju, moramo najprej poskrbeti, da bo zdrava hrana dostopnejša, cenejša. Tu lahko pomagajo lokalne pobude, kot so skupnostni vrtovi, tržnice neposredno od kmetov in šolski programi prehranjevanja. Pozitiven odnos do hrane se začne že od malih nog.

Poleg tega bi morali razmisliti tudi o davčnih spodbudah. V nekaterih državah so že uvedli višje davke na sladke pijače. Mehika (ki velja za največjo potrošnico kokakole) je s tem ukrepom zmanjšala porabo za 7,6 % v prvem letu. Na Finskem so podobni ukrepi zmanjšali porabo sladkarij med mladimi za skoraj 15 %.

Na vprašanje, ali je poceni nezdrava hrana kriva za debelost, je odgovor: da, in to na več ravneh. Ne gre le za odločitev posameznika, temveč za širši sistemski problem, ki ga poganja ekonomija, oglaševanje in tudi politika. Vendar pa imamo vsi, kot posamezniki, še vedno možnost izbire. Vsakič, ko posežemo po hrani, se odločamo ne le za svoj obrok, ampak za svoje zdravje čez deset let.

Zato vabljeni, da si pri naslednjem obisku trgovine vzamete nekaj minut več časa, pogledate sezonski kotiček s sadjem in zelenjavo, izberete lonček jogurta brez dodatkov in si naredite domač čaj iz mete ali koprive. Vaše telo vam bo hvaležno ... In morda tudi denarnica.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.