4 napake v kuhinji, zaradi katerih izgubljate hranila

Kljub najboljšim sestavinam živil in optimalnim pogojem pridelave velikokrat ne dobimo tistega, kar njihovo telo res potrebuje. Zakaj?

Ker v kuhinji nehote delamo te zelo pogoste napake, ki zmanjšajo hranilno vrednost obrokov!



In kar je zanimivo, večino teh napak so že naše babice znale preprečiti s preprostimi domačimi triki ... Še huje! Babice so nas celo naučile uporabe stvari, ki jih ne bi smeli uporabljati.

Za kaj gre?

• Prekuhavanje zelenjave - največji tihi krivec izgube vitaminov
  Če ste kdaj ponovno kuhali brokoli in je postal mehka, bleda kaša, potem veste, o čem govorimo. Zelenjava je namreč občutljiva, predvsem zaradi termolabilnih vitaminov (so občutljivi na toploto), kot sta vitamin C in folna kislina (B9). Ti se že pri temperaturah nad 36 oziroma 80 stopinj Celzija začnejo razgrajevati.
  
  Po podatkih ameriškega Department of Agriculture (USDA) se pri kuhanju korenja v vodi več kot 50 % vitamina C izgubi že po 10 minutah, pri brokoliju pa celo do 70 %.
  
  Raziskava, objavljena leta 2021 v reviji Food Chemistry, je pokazala, da kuhanje na pari ohrani do 90 % antioksidantov, medtem ko jih cvrtje zmanjša tudi za tri četrtine.
  
  Zanimivo je tudi, da so naše babice znale kuhati na pari brez dragih naprav, samo s cedilom nad loncem vrele vode. Danes bi temu rekli blanširanje (kratko segrevanje v vreli vodi, največ 2 - 3 minute). Po tem zelenjavo le hitro splaknemo s hladno vodo, da ustavimo kuhanje. To ohrani barvo, teksturo in vitamine.
  
  Če vam je ljubše praženje, pazite, da zelenjave ne dušite predolgo. Brokoli je na primer popolno pripravljen že po 4 minutah na pari, korenje po 6 minutah, špinača pa celo po 1 minuti.
  
  Ljudska modrost pravi "zelenjava mora ostati živa, ne mrtva od kuhanja." To je danes tudi znanstveno potrjeno. Zelenjava, ki ohrani svojo svežino in hrustljavost, vsebuje več aktivnih encimov in pomaga pri prebavi.
  
  
• Napačna uporaba olja - ko zdravo postane škodljivo
  Veliko ljudi misli, da je olje zdravo in ga lahko uporabimo za vse. A to je daleč od resnice! Vsako olje ima namreč svojo točko dimljenja. To je temperatura, pri kateri se olje začne pregrevati, razgrajevati in sproščati škodljive snovi. Ko olje preseže to točko, se v njem začne tvoriti akrolein, to pa je snov, ki draži dihala in lahko povzroča oksidativni stres v telesu.
  
  Nekaj primerov:
  
  • Olivno olje ima točko dimljenja okoli 190 stopinj Celzija,
    
    
  • sončnično olje okoli 220 stopinj Celzija,
    
    
  • kokosovo olje pa kar 230 stopinj Celzija.
  
  Zato je olivno olje čudovito za solate, omake ali nežno praženje, nikakor pa ne za cvrtje. Za cvrtje je bolj primerno kokosovo ali avokadovo olje.
  
  Raziskava iz leta 2023, objavljena v Journal of Agricultural and Food Chemistry, je potrdila, da se pri ponavljajočem segrevanju olivnega olja sproščajo aldehidi, ki povečajo tveganja za bolezni srca. Po domače: če olje že drugič uporabite za cvrtje, bo vaše telo za to plačalo visoko ceno.
  
  Če olje po kuhanju hranite v steklenici, kar sicer delajo mnogi, to pomeni, da boste naslednji dan v solati imeli olje z oksidiranimi maščobami, ki obremenjujejo jetra.
  
  Če želite domačo rešitev, ki deluje, poskusite kuhati brez olja. Na primer: zelenjavo lahko dušite v vodi ali juhi, nato pa po kuhanju dodate žličko hladno stiskanega olja. Tako olje ohrani svoje dobre lastnosti, obrok pa ostane lahek in zdrav.
  
  
• Lupljenje sadja - tisto, kar vržete stran, je pogosto najbolj zdravo
  Naše roke skoraj same sežejo po nožu, ko dobimo jabolko, hruško ali kumaro. "Bolj čisto bo," si mislimo, a resnica je, da s tem vržemo stran najbolj hranilen del sadeža. Lupina sadja vsebuje ogromno vlakninskih snovi, vitaminov in antioksidantov:
  
  • Jabolčna lupina vsebuje do 4-krat več vlaknin kot notranji del sadeža.
    
    
  • V lupini jabolka je tudi kvercetin, naravni antioksidant, ki zmanjšuje vnetja in pomaga srcu.
    
    
  • Ena porcija jabolčne lupine vsebuje do 2,3 mg kvercetina, medtem ko ga olupljeno jabolko vsebuje le 0,3 mg.
  
  To ni majhna razlika. Leta 2020 je raziskava z univerze Cornell pokazala, da jabolčna lupina vsebuje kar trideset različnih vrst antioksidantov, ki skupaj delujejo kot naravni "ščit" telesa pred oksidacijo.
  
  Seveda se v današnjem svetu pojavi vprašanje pesticidov. Zato je ključnega pomena, da sadje in zelenjavo temeljito operete. Pri tem najbolje deluje stara babičina metoda: soda bikarbona in kis.
  
  V raziskavi iz leta 2017 (objavljeni v Journal of Agricultural and Food Chemistry) so dokazali, da 15-minutno namakanje jabolk v raztopini sode bikarbone odstrani do 96 % pesticidov.
  
  Zato: če le imate možnost, izberite ekološko sadje ali tisto od lokalnega kmeta.
  
  Ljudska modrost je že dolgo pozna trik: kar narava pokrije, je namenjeno, da pojemo. Namreč, narava nam lupino ni dala za okras, ampak kot zaščitno plast, polno življenja.
  
  
• Nepravilno shranjevanje hrane - tihi tat hranil v vašem hladilniku
  Ko hrano pripravimo, mislimo, da je delo končano. A hranilna vrednost se lahko izgublja tudi, ko že stoji v hladilniku. Glavni sovražnik hranil je kisik, ki povzroča oksidacijo pri kateri vitamini, kot je C, razpadejo.
  
  Tako na primer sveže stisnjen pomarančni sok izgubi do 50 % vitamina C že po 24 urah, če stoji odprt v hladilniku. Kuhana zelenjava po dveh dneh izgubi do 30 % antioksidantov, po treh pa že polovico.
  
  Največja napaka, ki jo ljudje delajo, je shranjevanje odprte hrane v plastičnih posodah brez pokrova. Zato je najbolje uporabiti steklene posode s pokrovom ali pa preprosto pokriti krožnik z naravno folijo iz čebeljega voska. Ta preprečuje dostop zraka in vlage.
  
  Druga pogosta napaka je, da sadje in zelenjavo operemo, preden ju spravimo v hladilnik. Vlaga pospeši gnitje in rast plesni. Zato ju vedno perite šele tik pred uporabo.
  
  V raziskavi, ki jo je leta 2024 objavil European Food Safety Authority, so ugotovili, da so gospodinjstva, ki pravilno shranjujejo hrano (v suhih, zračnih posodah in brez prekomerne vlage), zmanjšala količino zavržene hrane za 25 %, ob tem pa so ohranila višjo hranilno vrednost živil.
  
  Ljudska modrost ima tu preprosto pravilo: hladilnik ni grob, hrana naj v njem diha. To pomeni, da hrane ne smemo zapreti v vakuum, temveč jo hraniti na način, ki ohranja njeno svežino in življenje.

Učinkovite domače rešitve

Ko pogledamo vse te napake, se zdi, da gre za majhne stvari. Ampak ravno te drobne navade ločijo zdravo telo od utrujenega. Ena od raziskav Harvard School of Public Health iz leta 2022 je pokazala, da ljudje, ki vsak dan pojedo vsaj 400 gramov sveže zelenjave in sadja, živijo v povprečju 5 let dlje.
A ta učinek je bil opazen le pri tistih, ki so živila pripravljali pravilno, torej ne prekuhavali, uporabljali ustrezna olja in jih pravilno shranjevali.

Doma lahko veliko storite že z nekaj preprostimi triki:

• Zelenjavo kuhajte čim krajši čas, raje na pari kot v vodi.
  
  
• Olje dodajte šele po kuhanju, ne med cvrtjem.
  
  
• Sadje jejte z lupino, če je le možno.
  
  
• Hrano shranjujte v zaprtih steklenih posodah in jo porabite v dveh dneh.

Ko boste te nasvete sprejeli za del svoje vsakodnevne rutine, boste opazili, da ima hrana več okusa, več barve in, kar je najpomembnejše, tudi več moči.

Manj zapletov, več življenja na krožniku

Zdravje se ne začne v lekarni, ampak v kuhinji. In ni vam treba kupovati dragih prehranskih dodatkov, da bi se počutili bolje. Narava je že pripravila vse, kar potrebujemo. Mi moramo le paziti, da tega ne uničimo pri kuhanju.

Vsak grižljaj, ki ga pripravimo s spoštovanjem, postane zdravilo. In če bi vam babica danes kaj svetovala, bi verjetno rekla: "Ne hitite pri kuhanju, pa tudi ne pretiravajte. Narava ve, kako se hrana pripravi sama."