Ali ste tip A, B ali C? Vaše hrepenenje po čipsu ali sladoledu morda ni slaba volja – ampak vaš presnovni tip

Po nekaterih teorijah je vaš odnos do hrane lahko povezan s tipom presnove – ko spoznate, kateri tip ste, lažje izberete živila, ki vas resnično nasitijo, in se počutite bolje. Pred večjimi spremembami prehrane se vedno posvetujte z zdravnikom ali nutricionistom.

Ste se kdaj vprašali, zakaj nekateri ljudje preprosto ne morejo mimo vrečke čipsa, drugi pa bi za žličko sladke kreme naredili skoraj vse? Morda gre za naključje. Morda pa je odgovor skrit globlje – v načinu, kako vaše telo predeluje hrano.

Znanka, ki se je leta spopadala z nihajočo težo, je pripovedovala, kako je vsak večer po službi posegla po slanih prigrizkih, čeprav je čez dan jedla "vse prav". Šele ko je spremenila razmerje med beljakovinami, maščobami in ogljikovimi hidrati na krožniku, je hrepenenje po slanem začelo pojemati, energija pa se ji je vrnila. Njena izkušnja ni osamljen primer – podobno poročajo številni bralci, ki so preizkusili pristop, znan kot prehrana glede na presnovni tip.

Metabolizem je proces, s katerim vaše telo pretvarja hrano v energijo. To vključuje tako razgradnjo hranil (katabolizem) kot njihovo izgradnjo v telesu potrebne snovi (anabolizem). Hitrost metabolizma določa, kako hitro telo porablja kalorije – nekateri imajo hitrejši metabolizem, drugi počasnejšega. Kot smo že pisali v članku 6 skrivnosti za pohitritev metabolizma in večjo porabo kalorij, na hitrost presnove vplivajo tudi prehranjevalne navade, gibanje in spanec.

Presnova predstavlja po nekaterih ocenah med 60 in 75 odstotkov vseh dnevno porabljenih kalorij, odvisno od posameznika. Na to vplivajo starost, spol, telesna sestava in genetika. Zanimivo je tudi, da se po tridesetem letu starosti presnova začne počasi upočasnjevati, kar smo podrobneje razložili v članku Hrana, ki pospeši presnovo.

Po nekaterih ugotovitvah naj bi obstajali trije osnovni presnovni tipi, ki vplivajo na to, po kateri hrani najbolj hrepenimo. Teorijo je v ameriških medijih popularizirala vrsta zdravnikov in avtorjev, med njimi tudi znani televizijski zdravnik dr. Mehmet Oz, ki jo razlaga skozi tri kategorije – tip A, tip B in tip C. Velja poudariti, da gre za poljudno, ne pa strogo znanstveno potrjeno klasifikacijo, zato jo je najbolje jemati kot izhodišče za razmislek o svojih prehranjevalnih vzorcih, ne pa kot medicinsko diagnozo.

Tip A ima pogosto močno željo po slani in mastni hrani, kot so čips, ocvrti prigrizki ali burgerji. Takšni posamezniki so pogosto nagnjeni k tesnobi in utrujenosti. Imajo močan apetit, so zgovorni in energični.

Metabolizem tipa A hitro predeluje beljakovine in maščobe, počasneje pa ogljikove hidrate. Želja po slani hrani je po nekaterih razlagah pogosto znak, da telo dejansko išče več beljakovin – podobno smo opisali tudi v članku To so znaki, da vam v telesu primanjkuje beljakovin, kjer eden od pogostih znakov pomanjkanja beljakovin je prav nenehna lakota in hrepenenje po hrani.

Priporočen razpored obroka:

• 50 % beljakovin (meso, ribe, jajca)
• 30 % maščob (avokado, oreščki, olivno olje)
• 20 % ogljikovih hidratov (polnozrnate žitarice, sadje, zelenjava)

Izberite temno meso (govedina, temen piščanec, puran), losos ali tuno. Ta živila vsebujejo višji delež purinov, snovi, ki naj bi pripomogla k zaščiti krvnih žil – a ker so živila z visoko vsebnostjo purinov lahko manj primerna za ljudje z nagnjenostjo k protinu, je smiselno o tem povprašati zdravnika.

Tip B močno hrepeni po sladkarijah, kot so sladoled, piškoti in peciva. Imajo šibek apetit, so organizirani, občutljivi in pogosto pod stresom. Pogosto so odvisni od kofeina in se borijo s prekomerno telesno težo.

Njihovo telo naj bi po tej teoriji potrebovalo zdrave, počasi prebavljive ogljikove hidrate, ki zagotavljajo dolgotrajno energijo, namesto hitrih sladkih udarcev, ki jim sledi padec energije. O tem, kako prevelika količina sladkorja že pri zajtrku vpliva na hrepenenje po sladkem čez dan, smo pisali v članku Se redite zaradi slabega zajtrka?.

Priporočen razpored obroka:

• 70 % ogljikovih hidratov (rjavi riž, polnozrnat kruh, ovseni kosmiči)
• 20 % beljakovin (bela perutnina, ribe)
• 10 % maščob (oreščki, semena)

Posezite po belem mesu (piščanec, puran) in belih ribah (trska). Priporočljive so tudi rastlinske beljakovine, kot sta leča in čičerika.

Tip C ima enako rad sladko in slano hrano. Njihov apetit je nepredvidljiv, pogosto so utrujeni in nervozni, v določenih obdobjih pa se spopadajo s prekomerno težo.

Priporočen razpored obroka:

• 33 % beljakovin (piščanec, losos, govedina)
• 33 % maščob (olivno olje, sir, jogurt)
• 33 % ogljikovih hidratov (polnozrnate žitarice, banane)

Za uravnoteženo prehrano kombinirajte živila z večjo in manjšo vsebnostjo maščob ter poskrbite za raznoliko izbiro. Tudi pri tem tipu velja, da reden in uravnotežen zajtrk pomaga zmanjšati nihanja apetita čez dan – več o tem v članku 6 železnih pravil zdravega prehranjevanja.

Pomembno je biti pošten: teorija treh presnovnih tipov ni del uradnih smernic stroke klinične prehrane in ni bila potrjena v obsežnih znanstvenih raziskavah. Analiza objavljena v reviji The BMJ je pokazala, da je bilo med trditvami, predstavljenimi v eni od priljubljenih zdravstvenih oddaj, z dokazi podprtih le dobra tretjina. Zato je teorijo najbolje razumeti kot praktično orodje za razmislek o lastnih prehranjevalnih vzorcih in hrepenenjih, ne pa kot nadomestilo za nasvet registriranega dietetika ali zdravnika, še posebej če imate kronične zdravstvene težave.

Ne glede na to, kateremu tipu se najbolj približate, osnovna načela zdrave prehrane ostajajo enaka: dovolj beljakovin, zdrave maščobe, polnovredni ogljikovi hidrati in pravilen ritem obrokov. Po podatkih Harvard T.H. Chan School of Public Health imajo prav ti dejavniki – ne le razmerje makrohranil – največji vpliv na presnovo in splošno počutje.

Namesto da bi se strogo opredelili kot "tip A, B ali C", je morda bolj koristno nekaj dni opazovati, po kateri hrani najpogosteje posežete, kdaj se to zgodi (med stresom, utrujenostjo, dolgočasjem) in kako se počutite po obroku. Če vas zanima, zakaj se v stresnih trenutkih pogosto zatečemo k hrani, si lahko preberete tudi članek Zakaj iščemo tolažbo v hrani?, ki razloži povezavo med spanjem, stresom in hrepenenjem po hrani.

Poznavanje lastnega vzorca prehranjevanja vam lahko pomaga prilagoditi prehrano svojim potrebam. Tako boste morda izboljšali počutje, lažje vzdrževali zdravo telesno težo in povečali raven energije. Preizkusite predlagane načine prehranjevanja in opazujte, kako se vaše telo odziva – vaše počutje je pogosto najboljši pokazatelj, da ste na pravi poti.

Opozorilo: Ta članek je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika, dietetika ali drugega usposobljenega zdravstvenega strokovnjaka. Pred večjimi spremembami prehrane, zlasti če imate zdravstvene težave, se posvetujte s strokovnjakom.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.