Klorirana voda - tih sovražnik, ki lahko poveča tveganje za raka?

V Evropi situacija s klorom ni nič boljša. Vprašanje, ki si ga moramo zastaviti, je: ali je klor, ki ga dodajamo vodi za dezinfekcijo, res tako varen, kot nas prepričujejo?

Visoka koncentracija klora v vodi – skriti dejavnik tveganja

Kloriranje vode je postopek, ki se uporablja že več kot stoletje za uničevanje bakterij, virusov in drugih mikroorganizmov. A raziskave, objavljene v uglednih medijih, kot je britanski Guardian, opozarjajo na zaskrbljujočo plat tega postopka. Med kloriranjem nastajajo trihalometani (THM) – stranski produkti, ki se pojavljajo v skoraj vseh javnih vodovodnih sistemih tako v ZDA kot v Evropski uniji.

Po podatkih raziskovalcev skoraj 300 milijonov Američanov pije vodo, ki vsebuje nevarno količino teh snovi. Kljub temu da je klor poceni, učinkovit in lahko dostopen način za dezinfekcijo, ima svojo ceno. Študije so pokazale, da izpostavljenost trihalometanom povečuje tveganje za razvoj določenih vrst raka.

Strokovne ocene kažejo:

• 33 % večje tveganje za raka na mehurju
  
• 15 % večje tveganje za kolorektalnega raka (rak debelega črevesa in danke)

Kako je klor postal vsakdanji del našega življenja?

Kloriranje vode se je začelo v začetku 20. stoletja in je močno prispevalo k zmanjšanju smrtonosnih bolezni, kot sta kolera in tifus. življenjska doba ljudi se je zaradi tega postopka podaljšala, saj je učinkovito preprečil širjenje okužb, ki se prenašajo z vodo. A že v 70. letih prejšnjega stoletja so znanstveniki začeli odkrivati temno plat te prakse.

Klor v vodi reagira z organskimi snovmi, kot so razpadajoče rastline, in tvori na stotine potencialno strupenih stranskih produktov. Med najpogostejšimi so:

• Kloroform
  
• Bromoform
  
• Bromodiklorometan
  
• Klorodibromometan

Laboratorijske študije na morskih prašičkih so pokazale, da so te snovi genotoksične (povzročajo poškodbe na dednem materialu) in rakotvorne (lahko povzročajo raka).

Kaj pravijo številke?

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je pitna voda v številnih državah klorirana v skladu s predpisi, ki določajo največje dovoljene vrednosti trihalometanov. Kljub temu podatki kažejo, da v določenih regijah te vrednosti pogosto presežejo varne meje.

• Dovoljena meja THM v EU: 100 µg/L (mikrogramov na liter)
  
• Povprečna vrednost THM v ZDA: 80 µg/L
  
• V določenih delih ZDA: tudi do 150 µg/L

Zakaj nekateri ljudje preživijo raka?

Preživetje pri raku je odvisno od številnih dejavnikov: zgodnje odkrivanje, vrsta raka, splošno zdravstveno stanje in življenjski slog. Pomembno je razumeti, da lahko zmanjšanje izpostavljenosti potencialno rakotvornim snovem, kot so trihalometani, bistveno pripomore k zmanjšanju tveganja.

Kako se zaščititi pred škodljivimi snovmi v vodi?

• Filtracija vode: Uporabite kakovostne filtre, ki odstranjujejo klor in trihalometane.
  
• Vrela voda: Prekuhavanje lahko pomaga zmanjšati vsebnost hlapljivih kemikalij.
  
• Alternativni sistemi dezinfekcije: Ozoniranje in UV-razkuževanje ne ustvarjata škodljivih stranskih produktov.
  
• Redno testiranje vode: Poskrbite, da je vaša pitna voda redno preverjena na prisotnost klora in THM.

Ali je klorirana voda res vredna tveganja?

Kloriranje vode je prineslo pomembne zdravstvene koristi, a ne smemo spregledati tudi njegovih nevarnosti. Redno spremljanje kakovosti vode, uporaba ustreznih filtrov in iskanje varnejših alternativ so ključni koraki za zaščito zdravja. Čeprav je tveganje morda majhno, je preventiva vedno boljša kot kurativa.

Voda je vir življenja - poskrbimo, da bo res čista in varna.