Makrobiotika: starodavna modrost ali sodobna past?

V času, ko ljudje jedo vse hitreje, živijo pod stresom in posegajo po industrijsko predelani hrani, se vse več posameznikov vrača k preprostim jedem, sezonski zelenjavi in tradicionalnim načinom priprave hrane. Makrobiotična prehrana zato ni več le eksotična vzhodnjaška ideja, ampak življenjski slog, ki ga danes raziskujejo tudi številni nutricionisti, športniki in ljudje, ki želijo več energije, boljšo prebavo ter bolj umirjeno življenje.

Nek znanec iz Maribora je pred leti zaradi utrujenosti, napihnjenosti in težav s spanjem začel postopoma spreminjati prehrano. Najprej je zmanjšal sladkor, nato bele testenine in hitro hrano. Kasneje je začel uživati več prosene kaše, rjavega riža, fermentirane zelenjave in juh iz stročnic. Po nekaj mesecih je povedal, da se je prvič po dolgem času zjutraj zbujal spočit. Najbolj ga je presenetilo, da ni šlo le za izgubo kilogramov, ampak predvsem za občutek notranjega ravnovesja in miru.

Makrobiotična prehrana je način prehranjevanja, ki izhaja iz vzhodnjaških filozofij, predvsem zen budizma, in poudarja ravnovesje med jin in jang energijami v hrani. Makrobiotika ni le dieta, temveč celosten življenjski slog, ki vključuje prehrano, način priprave hrane, izbiro kuhinjskih pripomočkov in celo način življenja.

Kaj je makrobiotična prehrana?

Makrobiotična prehrana temelji na uživanju polnovrednih, lokalno pridelanih in sezonskih živil. Osredotoča se na polnozrnata žita, zelenjavo, stročnice in fermentirane izdelke. Meso, mlečni izdelki, rafinirani sladkorji in predelana hrana so v tej prehrani večinoma izključeni. Prav tako se odsvetuje uporaba mikrovalovnih pečic, aluminijastih posod in plastičnih pripomočkov, saj naj bi ti motili energetsko ravnovesje hrane.

Velik poudarek je na počasnem uživanju hrane, dobrem žvečenju in pripravi jedi doma. Makrobiotika namreč zagovarja idejo, da hrana ni le gorivo za telo, ampak vpliva tudi na razpoloženje, koncentracijo in kakovost življenja.

Zanimivo je, da danes številni strokovnjaki za prehrano opozarjajo na podobne težave, ki jih je makrobiotika izpostavljala že pred desetletji – preveč sladkorja, preveč ultra predelane hrane in premalo vlaknin.

Osnova makrobiotične prehrane

Klasična makrobiotična prehrana običajno vsebuje:

• 50–60 % polnovrednih žit (rjavi riž, ajda, proso, ječmen, oves)
• 25–30 % zelenjave
• 5–10 % stročnic in fermentiranih izdelkov
• manjše količine semen, oreščkov in alg
• občasno ribe ali morsko hrano

Med najbolj priljubljenimi živili v makrobiotiki so:

• miso pasta
• kislo zelje
• tempeh
• tofu
• ajdova kaša
• rjavi riž
• morske alge
• sezonska zelenjava

Fermentirana živila imajo posebno mesto, saj lahko pozitivno vplivajo na črevesno mikrobioto. Danes tudi sodobne raziskave vse pogosteje povezujejo zdravo črevesje z imunskim sistemom, razpoloženjem in celo kakovostjo spanja.

Zakaj ljudi privlači makrobiotika?

Mnogi ljudje poročajo, da se po nekaj tednih makrobiotičnega prehranjevanja počutijo lažje, imajo več energije in manj težav s prebavo. Razlogov je več:

• manj rafiniranega sladkorja,
• več vlaknin,
• manj industrijsko predelane hrane,
• več kuhanih toplih obrokov,
• več zelenjave in stročnic.

Prav toplim obrokom makrobiotika pripisuje velik pomen. Medtem ko sodoben način življenja pogosto temelji na sendvičih, hitri hrani in hladnih prigrizkih, makrobiotika spodbuja juhe, enolončnice in počasno pripravljene jedi.

To ni naključje. Že naše babice so pogosto govorile, da "topla žlica pogreje telo in dušo". Danes podobno razmišljajo tudi številni nutricionisti, ki opozarjajo, da ljudje premalo kuhajo doma.

Makrobiotika in hujšanje

Veliko ljudi se za makrobiotično prehrano odloči zaradi izgube telesne teže. Ker vsebuje veliko vlaknin in malo ultra predelane hrane, lahko pomaga pri zmanjšanju vnosa kalorij.

Polnovredna žita in stročnice nasitijo za dlje časa. Na primer:

• 100 gramov kuhane leče vsebuje približno 9 gramov beljakovin in veliko vlaknin,
• ajda vsebuje pomembne minerale, kot sta magnezij in mangan,
• rjavi riž ima več vlaknin kot beli riž.

Številni ljudje opazijo, da imajo manj napadov lakote in manj želje po sladkem.

Več o vplivu vlaknin na sitost si lahko preberete tudi na strani:
Vemkajjem.si

Ali je makrobiotična prehrana zdrava?

Makrobiotična prehrana ima številne dobre lastnosti, vendar strokovnjaki opozarjajo, da mora biti pravilno načrtovana. Če je preveč stroga, lahko pride do pomanjkanja:

• vitamina B12,
• železa,
• kalcija,
• omega-3 maščob.

Zato mnogi sodobni nutricionisti priporočajo bolj prilagodljivo obliko makrobiotike, ki vključuje tudi nekaj rib, jajc ali kakovostnih mlečnih izdelkov.

Pomembno je razumeti, da ni univerzalne prehrane, ki bi ustrezala vsem ljudem. Nekdo se odlično počuti ob več žitih, drugi potrebuje več beljakovin. Ključ je poslušanje lastnega telesa.

Makrobiotika in stres sodobnega človeka

Eden najbolj zanimivih vidikov makrobiotike je njen odnos do stresa. Makrobiotična filozofija namreč poudarja umirjenost, redne obroke in zavestno prehranjevanje.

Danes številni ljudje jedo med vožnjo, pred računalnikom ali med gledanjem televizije. Posledica je pogosto slabša prebava in prenajedanje.

Makrobiotika spodbuja:

• mirno pripravo hrane,
• uživanje hrane brez telefona,
• počasno žvečenje,
• spoštovanje sezonskih živil.

Prav zanimivo je, da imajo številni prebivalci tako imenovanih "modrih con", kjer ljudje živijo zelo dolgo, podobne navade – veliko zelenjave, malo industrijske hrane in počasnejši življenjski ritem.

Kaj pravi sodobna znanost?

Sodobne raziskave potrjujejo, da prehrana z veliko zelenjave, stročnic, polnovrednih žit in manj predelane hrane lahko pomaga zmanjšati tveganje za številne bolezni.

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je prekomerno uživanje ultra predelane hrane povezano z večjim tveganjem za debelost, sladkorno bolezen tipa 2 in srčno-žilne bolezni.

Več o zdravi prehrani si lahko preberete tudi na:

• WHO – World Health Organization
• Harvard Nutrition Source
• Academy of Nutrition and Dietetics

Makrobiotika ni moda, ampak način življenja

Čeprav se marsikomu zdi makrobiotika nekoliko stroga ali nenavadna, je njeno glavno sporočilo pravzaprav zelo preprosto: jejmo bolj naravno, bolj sezonsko in bolj umirjeno.

V času hitrih diet, prehranskih trendov in agresivnega marketinga je morda ravno to razlog, da makrobiotika ponovno postaja zanimiva. Ljudje iščejo ravnovesje, boljšo prebavo, več energije in manj stresa.

In morda je največja skrivnost makrobiotike prav v tem, da človeka znova poveže s hrano na bolj preprost, naraven in spoštljiv način.

Preberite še:

• Kako vlaknine vplivajo na prebavo in sitost
• Zakaj fermentirana hrana postaja vse bolj priljubljena
• Ajda, proso in druga pozabljena žita
• Kako zmanjšati količino sladkorja v prehrani

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.