Pred skokom v vodo odloži vilico: katera živila so prava past za plavalce

Sladoled, ki ga pojeste tik pred skokom v hladno vodo. Kozarec gazirane pijače, spit na vročem soncu. Pest kislega graha, prigriznjenega med sončenjem. Videti so kot povsem nedolžne poletne navade, v resnici pa gre za kombinacije, ki znajo marsikomu pokvariti popoldne ob bazenu – od napihnjenosti in krčev v trebuhu do zgage, ki se je nihče ne nadeja sredi počitnic. Dobra novica je, da gre pri večini teh težav za nekaj, čemur se z malce načrtovanja zlahka izognemo.

Ena od naših bralk je pred časom opisala, kako je nekega poletnega dne na morju po kosilu – pečenih lignjih, pomfritu in kepici sladoleda – takoj stekla v hladno vodo. Že po nekaj zamahih jo je zgrabil oster krč v mečih, zraven pa še močna slabost, zaradi katere se je s težavo vrnila do obale. Kot pravi sama, ji je izkušnja za vedno spremenila navado: danes po obilnejšem obroku raje počaka, se ohladi v senci in šele nato zaplava. Podobnih zgodb je med bralci presenetljivo veliko, čeprav gre seveda za osebno izkušnjo in ne za zdravniško diagnozo.

Sodobna medicina sicer stroge urbane mite o "dveh urah čakanja po kosilu" danes precej omili – po nekaterih poročanjih znanstvena podlaga za to pravilo pravzaprav ni trdna, pri zdravem človeku pa zmerno plavanje po lažjem obroku ni nevarno. Povsem druga zgodba pa je, kot poroča portal Vse za moj dan, tipičen dopustniški scenarij: obilen, masten obrok, vročina, morda kozarec alkohola in nato nagel skok v mrzlo vodo. Prav ta kombinacija je tista, ki telesu povzroča največ težav, zato je smiselno vedeti, katera živila so posebej problematična.

Pikantna hrana

Ker večinoma plavamo v horizontalnem položaju, lahko pride do zgage, pikantna hrana pa vam še dodatno draži požiralnik. Če jeste pikantno, potem vsaj pol ure nikar ne plavajte. Začimbe namreč spodbudijo izločanje želodčne kisline, kar lahko v ležečem položaju hitro povzroči pekoč občutek v prsih – o tem, zakaj je pikantna hrana še posebej problematična zjutraj in tik pred aktivnostjo, si lahko preberete tudi v prispevku Kaj ne jesti zgodaj zjutraj (ali pozno ponoči). Če vas pekoč občutek v prsih vseeno preseneti, so na Vemkajjem.si zbrani tudi naravni načini, kako si na naraven način pomagati pri zgagi in refluksu.

Sadni sokovi in gazirane pijače

Poleti hitreje dehidriramo, vodo v telesu pa nikar ne poskusite nadoknaditi z gaziranimi pijačami in sadnimi sokovi. Vse to lahko povzroča napihnjenost in želodčne krče. Mehurčki v gaziranih pijačah namreč dodatno dražijo želodec, sladkor v sokovih pa deluje ravno obratno od pričakovanega – namesto da bi telo hidriral, iz celic dejansko vleče vodo, kar smo podrobneje razložili v članku 4 zahrbtni razlogi za dehidracijo, ki nimajo nobene zveze z vodo. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) v vročih dneh priporoča predvsem navadno vodo in odsvetuje pijače z veliko sladkorja, kofeina ali alkohola – več v njihovih napotkih za ravnanje v vročih dneh. Če iščete boljšo alternativo za osvežitev pred kopanjem, si oglejte tudi seznam živil, ki vas na plaži ohranjajo sveže, energične in hidrirane, ali znake, po katerih telo pokaže, da mu primanjkuje vode.

Alkohol

Alkohol je visoko na seznamu stvari, ki jih velja omejiti pred plavanjem. Poleg tega, da pospešuje dehidracijo, dodatno obremenjuje tudi jetra, deluje kot diuretik in lahko oslabi presojo ter koordinacijo v vodi, kar je še posebej tvegano pri plavanju v naravnih vodah. Kako alkohol vpliva na hidracijo kože in telesa, smo opisali v članku 5 najslabših živil za kožo, o njegovi obremenitvi za jetra pa v prispevku Zakaj bi tudi ženske lahko pile pivo in jedle arašide. Kombinacija sonca, vročine in alkohola je sicer tista, ki po opažanjih zdravnikov najpogosteje pripelje do slabosti, omotice ali mišičnih krčev v vodi – ne toliko poln želodec sam po sebi.

Grah

Čeprav ima grah veliko vlaknin in je razmeroma zdrav – ena skodelica kuhanega graha vsebuje kar okoli 9 gramov vlaknin – pa ravno zato ni idealen tik pred plavanjem. Prehiter vnos vlaknin lahko obremeni prebavni sistem in povzroči kopičenje plinov, napihnjenost, krče, pa tudi zaprtost, če ob tem ne popijete dovolj vode. Po obroku z grahom se vsaj pol ure vzdržite plavanja. Zanimivo je, da je pri nekaterih ljudeh, denimo tistih s sindromom razdražljivega črevesja, priporočljivo z vlakninami ravnati še posebej previdno – o tem, kdaj vlaknine pomagajo in kdaj poslabšajo napihnjenost, si lahko preberete v članku Ali lahko pretiravamo z vnosom prehranskih vlaknin?, o splošni vlogi vlaknin v prehrani pa v prispevku Ali lahko vlaknine preprečijo debelost?.

Zelena

Zelena sodi med živila, ki lahko pri nekaterih ljudeh povzročijo občutne alergijske reakcije, zlasti pri tistih, ki so občutljivi na cvetni prah breze. Gre za t. i. navzkrižno alergijo – imunski sistem beljakovine v zeleni včasih zamenja za pelod, na katerega je telo že senzibilizirano. Po podatkih Društva pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije (DPBS) se pri osebah, alergičnih na cvetni prah breze in leske, simptomi po uživanju zelene pojavijo pri do 20 odstotkih primerov. Če ste med sezono cvetenja bolj občutljivi na sonce ali opažate draženje kože, je pred plavanjem smiselno biti previden tudi pri uživanju zelene – več o mehanizmu navzkrižnih alergij med hrano in cvetnim prahom najdete tudi na portalu Vizita.si.

Sladoled

Zaradi mlečnih maščob vam sladoled tik pred plavanjem odsvetujemo. Mlečni izdelki lahko pri delu populacije povzročajo slabost, napihnjenost in druge prebavne težave, predvsem zaradi laktoze, mlečnega sladkorja, ki ga precejšen del ljudi ne prebavi popolnoma – po nekaterih ocenah gre za do 65 odstotkov svetovnega prebivalstva, kot je razloženo v članku Kaj se zgodi, če prenehate uživati mlečne izdelke?. Poleg tega gre pri sladoledu za kombinacijo hladne, mastne in sladke hrane, ki jo želodec razmeroma počasi prebavlja, kar v kombinaciji z nenadnim skokom v hladno vodo lahko povzroči neprijeten občutek teže v trebuhu – podobno kot pri drugih mastnih mlečnih izdelkih, opisanih v prispevku 6 živil, ki jih po 40. letu ne bi smeli jesti.

Kaj je torej dovolj varno pred skokom v vodo?

Kot povzema tudi novejše poročanje o tej temi, pri zdravem odraslem človeku lažji obrok pred plavanjem praviloma ne predstavlja resne nevarnosti – priporočljivo je le, da v vodo vstopate postopoma in ostanete blizu obale. Po obilnejšem, mastnem ali alkoholiziranem obroku pa je pametneje počakati, se umakniti v senco in telesu dati nekaj časa, preden se odpravite plavati. Pri tem ne pozabite niti na zadostno hidracijo – NIJZ za odrasle v vročih dneh priporoča okoli dva litra tekočine dnevno, ob telesni aktivnosti in znojenju pa še več.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.