Zakaj vroč čaj in lubenica naredita za telo več kot led iz kozarca

Pozabite na led: ko temperature poleti poskočijo čez 30 stopinj, večina od nas najprej poseže po ledeno mrzli pijači. A fiziologi opozarjajo, da gre pri tem bolj za občutek udobja kot za dejansko učinkovito ohlajanje telesa – prava osvežitev se pogosto skriva drugje: v lubenici, kumarah in celo v skodelici vročega čaja.

Znanka, ki vsako poletje preživi na delu v vroči restavracijski kuhinji, mi je nekoč povedala, da je dolga leta posegala po ledenih gaziranih pijačah, da bi se ohladila – a se je počutila še bolj utrujeno in žejno kot prej. Ko je poletne popoldneve namesto s sokom iz hladilnika začela začinjati s kozarcem tople mete ali kumaro z limono, je opazila, da je čez dan manj shirana in da žeja ne pride tako hitro nazaj. Tovrstne osebne izkušnje so seveda subjektivne, a lepo ponazorijo, kaj pravi tudi znanost.

Zakaj ledena pijača ni najboljša izbira

Telo tekočino najbolje vsrka, kadar je ta blizu sobne temperature. Zelo mrzla pijača lahko upočasni praznjenje želodca in prebavo, poleg tega pa po nekaterih ugotovitvah lahko za kratek čas zmanjša tudi naravni odziv znojenja – torej prav tisti mehanizem, s katerim se telo dejansko ohlaja. To je pokazala tudi znanstvena raziskava skupine profesorja Ollieja Jaya z Univerze v Ottawi, ki so jo objavili v reviji Acta Physiologica: kolesarji, ki so med vadbo pili zelo mrzlo vodo, so se manj znojili kot tisti, ki so pili toplo vodo – čeprav se je temperatura njihove kože in jedra telesa spreminjala podobno.

Vroč čaj: presenetljivo učinkovita ohladitev

Morda se sliši nasprotujoče, a prav vroč napitek lahko telesu pomaga, da se dejansko ohladi – seveda pod pogojem, da znoj lahko izhlapeva (torej v suhem, ne pretirano vlažnem zraku). Kot pojasnjuje Urad za znanost in družbo Univerze McGill, vroča pijača dvigne telesno temperaturo za las, kar sproži močnejši odziv znojenja. Ko ta znoj izhlapi s kože, telesu odvzame več toplote, kot mu jo je dodala sama pijača – rezultat je nižje skupno kopičenje toplote v telesu.

Ljudstva na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki to prakso poznajo že stoletja – vroč čaj pijejo prav v najbolj vročih mesecih, k temu pa dodajo še ohlapna, zračna oblačila, ki znoju omogočijo, da se posuši, namesto da bi ostajal ujet na koži.

Sadje in zelenjava: najboljši način, da se odžejamo

Morda se sliši nenavadno, a eden najbolj naravnih načinov hidracije je – hrana. Na prvem mestu je vsekakor lubenica.

Lubenica

Lubenica vsebuje več kot 90 odstotkov vode, poleg tega pa je eden najbogatejših virov likopena – rastlinskega antioksidanta, po katerem so lubenice, ki delajo čudeže, znane tudi na Vemkajjem.si. Znanstvene raziskave nakazujejo, da lahko likopen po nekaterih ugotovitvah pripomore k zaščiti kože pred posledicami sončnega sevanja in podpira antioksidativno ravnovesje telesa, kot povzema pregled objavljen na portalu News-Medical. Lubenica je poleg tega eden redkih naravnih virov aminokisline citrulin, ki jo telo pretvarja v arginin – ta po nekaterih ugotovitvah podpira zdravo delovanje krvnih žil, kar je pred kratkim povzel tudi ScienceDaily.

Če vas zanima še kaj več o poletni kraljici sadja, si oglejte tudi Napitek iz lubenice in kokosovega mleka ali pa Vodeno lubenico s ščepcem soli, ki jo je Vemkajjem.si nedavno predstavil kot poletno razvajanje.

Kumare

Kumare imajo še več vode kot lubenica – tudi do 96 odstotkov – hkrati pa imajo zelo malo kalorij. Vsebujejo kalij, magnezij ter vitamina A in C, poleg tega pa po nekaterih ugotovitvah pomagajo tudi umirjati občutek lakote. Kot smo že pisali v prispevku Kumara: najbolj podcenjeno poletno živilo, ki ga imate vedno doma, gre za eno najbolj spregledanih živil za hidracijo telesa. Če vas zanima, kako kumaro vključiti tudi v vsakodnevno rutino pitja tekočine, si oglejte še Ne čakajte na žejo!.

Granatno jabolko

Granatno jabolko je odličen vir antioksidantov, vlaknin in polifenolov. Njegov sok je po nekaterih ugotovitvah pomemben za ohranjanje elastičnosti kože, več randomiziranih kliničnih raziskav pa nakazuje, da lahko uživanje granatnega jabolka podpre odpornost kože na UV-sevanje – med njimi tudi raziskava, objavljena v reviji Scientific Reports, ki so jo izvedli na skupini zdravih žensk. Podobne zaščitne učinke na kožo pred UVB-sevanjem so pokazale tudi laboratorijske raziskave, objavljene v reviji Experimental Dermatology. Več o blagodejnih učinkih tega sadeža si lahko preberete tudi v prispevku Blagodejni učinki soka granatnega jabolka na Vemkajjem.si.

Avokado

Avokado sicer ne sodi med živila z visoko vsebnostjo vode, a je bogat z zdravimi maščobami in vlakninami, ki telesu pomagajo, da vodo bolje zadrži. Njegove vlaknine se prebavljajo počasneje kot pri večini druge hrane, kar po nekaterih ugotovitvah podaljša občutek sitosti – kot smo že razložili v prispevku Kaj se zgodi z vami, če vsak dan jeste avokado?. Prav zanimivo je, da sta lubenica in avokado skupaj tudi del seznama poletnih živil, ki jih je Vemkajjem.si združil v prispevku Banana, lubenica, avokado in še pet: živila, ki vas na plaži ohranjajo sveže, energične in hidrirane.

Mango

Mango je bogat z vitaminom A, ki po nekaterih ugotovitvah pripomore k zdravju kože, poleg tega pa vsebuje tudi vitamine skupine B, C in E ter vlaknine, ki podpirajo prebavo. Svež in zrel mango je pri nas težje dobiti, a del njegovih učinkovin lahko izkoristite tudi v soku – pri tem bodite pozorni, da je ta naraven in brez dodanih sladkorjev. Zanimivost o mangu in njegovi vsebnosti vitaminov najdete tudi v prispevku Hladilnik ni prijatelj vsakemu živilu, kjer pojasnjujemo, zakaj ga ne shranjujemo v hladilniku, dokler ne dozori.

Kaj torej, ko je res vroče?

Namesto da posežete po ledenem kozarcu, poskusite kombinacijo: skodelica vročega zeliščnega čaja med najbolj vročimi urami dneva, čez dan pa obilo lubenice, kumar, granatnega jabolka, avokada in mangu – vsi ti so bogat naravni vir vode, vitaminov in mineralov, ki telesu pomagajo pri hidraciji na več ravneh hkrati.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.