Paradižnikov sok je bolj koristen kuhan kot surov – in za to je kriv likopen

Rdeč kot kri, sladkobno-kisel na jeziku in – po mnenju marsikaterega nutricionista – eden najbolj podcenjenih napitkov na naši mizi. Govorimo o paradižnikovem soku, ki mu zaradi intenzivne barve marsikdo reče kar "zelenjavna kri". Po nekaterih ugotovitvah naj bi bil bogat vir antioksidantov, po ljudskem izročilu pa naj bi pripomogel tudi k lažjemu vzdrževanju uravnanih vrednosti holesterola in k splošni podpori telesnemu razstrupljanju. Kot pri vsakem živilu velja: največ koristi prinaša kot del pestre in uravnotežene prehrane, ne kot čudežno zdravilo.

Ena od najinih dolgoletnih bralk nam je nedavno zaupala izkušnjo svoje mame, ki si je pred leti vsako jutro pripravila kozarec domačega, rahlo segretega paradižnikovega soka. "Mama je trdno verjela, da ji ta navada pomaga ohranjati vitalnost in dobro počutje," je povedala. Take osebne zgodbe seveda niso znanstveni dokaz, so pa lep opomnik, zakaj je ta preprost napitek že generacije del naše kulinarične tradicije.

Da bi iz paradižnika iztisnili čim več koristnih snovi, naj bo ta po možnosti ekološko pridelan, sok pa najbolje pripravite sami doma – tako imate nadzor nad sestavinami in se izognete nepotrebnim dodatkom. Zanimivo je tudi to, da rahla toplotna obdelava (segrevanje na približno 70 stopinj Celzija) spremeni strukturo likopena, ključnega antioksidanta v paradižniku, in po nekaterih raziskavah izboljša njegovo absorpcijo v telesu. Raziskave objavljene v strokovni reviji Scientific Reports so pokazale, da toplotna obdelava spodbuja pretvorbo likopena v obliko, ki jo telo lažje izkoristi, podobne ugotovitve pa najdemo tudi v študiji objavljeni v reviji Journal of Agricultural and Food Chemistry, kjer so pri udeležencih po štirih tednih uživanja predelanih paradižnikovih izdelkov izmerili občutno višje serumske vrednosti likopena.

Če vas zanima še več o moči likopena, si oglejte tudi naš članek Eksplozija likopena, ki si jo morate privoščiti, kjer razložimo, zakaj velja za enega najmočnejših naravnih antioksidantov, in Paradižnikov sok za boj proti holesterolu (in še čemu!), kjer smo podrobneje pogledali, kako lahko redno uživanje paradižnikovega soka vpliva na raven holesterola.

Poglejmo si 7 razlogov, zakaj bi lahko kozarec rahlo segretega paradižnikovega soka postal del vaše dnevne rutine:

Paradižnik vsebuje nadpovprečno veliko vitaminov A, K, B1, B2, B3, B5, B6 in C ter kalija, magnezija, železa, fosforja, folne kisline, luteina in – če je sok rahlo segret – tudi likopena. Vse to lahko prispeva k podpori normalnega delovanja imunskega sistema. Za še boljšo absorpcijo hranil iz paradižnika je koristno vedeti, katera živila se z njim najbolje dopolnjujejo – o tem pišemo v članku Hrana, ki izboljša absorpcijo hranil.

Likopen je izredno močan antioksidant, ki po nekaterih raziskavah pomaga ščititi telo pred prostimi radikali. Nekatere študije nakazujejo povezavo med višjimi ravnmi likopena v krvi in nižjim tveganjem za določene vrste raka ter srčno-žilna obolenja, vendar so izsledki na tem področju še vedno predmet nadaljnjih raziskav in jih ne gre razumeti kot zdravilni učinek. Podrobneje smo to temo obravnavali v članku Super-zdravilo iz paradižnika in brokolija ter v Zakaj je poletje pravi čas, da jemo paradižnik vsak dan, kjer omenjamo tudi finsko raziskavo, ki je pri moških z višjimi ravnmi likopena v krvi zaznala manjše tveganje za srčno-žilne zaplete. Za najboljši izkoristek je priporočljivo paradižnik uživati skupaj z majhno količino zdravih maščob, na primer olivnega olja ali avokada – raziskava Univerze v Ohiu je namreč pokazala, da taka kombinacija znatno izboljša vsrkanje likopena, kot smo opisali v članku Hrana, ki izboljša absorpcijo hranil.

V toplotno obdelanem paradižniku najdemo tudi beta-karoten, lutein in zeaksantin – fitonutriente, ki po nekaterih ugotovitvah pripomorejo k ohranjanju zdravja mrežnice in naj bi upočasnjevali starostno degeneracijo rumene pege. Za dokončne zaključke o vplivu na vid je potrebnih še več kliničnih raziskav.

Paradižnikov sok naj bi imel blage antiseptične lastnosti in po ljudskem izročilu naj bi pripomogel k lažjemu prebavljanju ter zaščiti pred manjšimi prebavnimi motnjami. Pri kombiniranju s špinačo naj bi po nekaterih virih blagodejno vplival tudi na delovanje črevesja. Zanimivo pa je, da paradižnika ne kaže kombinirati z vsemi živili enako – o tem, katerim kombinacijam se je bolje izogniti, pišemo v članku Ali veste, zakaj ne smete jesti paradižnika v kumarični solati?

Po nekaterih raziskavah lahko redno uživanje paradižnikovega soka pripomore k zniževanju ravni "slabega" LDL holesterola, za kar naj bi bili delno zaslužni vitamini skupine B in niacin, ki ju paradižnik vsebuje v razmeroma velikih količinah. Raziskava objavljena v reviji Nutrition Journal je pri udeležencih, ki so redno uživali paradižnikov sok, zaznala znižanje ravni LDL holesterola. Več o tem si lahko preberete v našem članku Paradižnikov sok za boj proti holesterolu (in še čemu!), kjer opisujemo tudi njegov morebitni blagodejni vpliv na jetra in trebušno slinavko.

Vitamin C je pomemben za bolnike, nosečnice in ljudi po naporih, hkrati pa je občutljiv na visoke temperature. Če želite ohraniti čim več vitamina C, soka ne segrevajte na več kot 36 stopinj Celzija – po drugi strani pa se likopen v večji meri sprosti šele nad 70 stopinj Celzija. Zato je smiselno izbrati pripravo glede na to, kateri učinek vam je trenutno pomembnejši: hladen sok za vitamin C ali rahlo segret sok za likopen.

Paradižnik vsebuje tudi žveplo in klor, ki naj bi po nekaterih virih podpirala normalno delovanje jeter in ledvic ter pripomogla k naravnim procesom razstrupljanja v telesu. Za poglobljen vpogled v to, kako paradižnik sodeluje z drugimi organi prebavnega sistema, si oglejte članek Paradižnikov sok za boj proti holesterolu (in še čemu!).

Če se odločite paradižnik vključiti v svojo prehrano na različne načine, si lahko pomagate tudi z drugimi našimi recepti in nasveti, na primer Nasvet proti raku: pečen paradižnik s česnom ali Kaj se zgodi, če pijete paradižnikov sok za zajtrk?. Pri izbiri sveže surovine je koristno vedeti tudi, kako prepoznati kakovosten paradižnik – o tem pišemo v članku Kako prepoznati nevarne paradižnike.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.