Paradižnikov sok: naravni bojevnik proti holesterolu, ki ga imate skoraj vsi doma

Predstavljajte si nekaj tako preprostega, da ga imate skoraj vsi shranjenega v shrambi ali na vrtu, pa vendar tako močnega, da so mu znanstveniki po vsem svetu posvetili na desetine raziskav. Govorimo o paradižnikovem soku – napitku, ki ga marsikdo priredi šele, ko odkrije, koliko toliko preprosto skriva v sebi.

Ena od naših bralk nam je pred kratkim zaupala izkušnjo svoje tete, ki je po petdesetem letu dobila povišan holesterol. Namesto da bi takoj posegla po zdravilih, se je – po posvetu z zdravnikom – odločila, da bo najprej poskusila spremeniti prehranske navade, med drugim je vsako jutro popila kozarec domačega, rahlo segretega paradižnikovega soka. "Ni čudežno zdravilo," je povedala bralka, "ampak teta pravi, da se od takrat počuti bolje, lažje in bolj energično." Take osebne zgodbe seveda niso znanstveni dokaz, so pa lep opomnik, zakaj je ta preprost napitek že generacije del naše kulinarične tradicije.

Paradižnik ni samo navadna zelenjava, ki jo damo na pico ali v solato. V resnici gre za pravo zakladnico snovi, ki lahko varujejo naše zdravje. Že ena večja skodelica (približno 350 ml) sveže pripravljenega soka iz domačih paradižnikov vsebuje:

• okoli 80 kalorij, kar pomeni, da si ga lahko privoščite brez slabe vesti, tudi če pazite na telesno težo,
• več kot 400 mg kalija, kar je skoraj 10 % priporočenega dnevnega vnosa,
• približno 15 mg vitamina C, kar je tretjina tistega, kar telo potrebuje dnevno,
• pa še kalcij, magnezij ter vitamine B, E in A.

Največji adut: likopen

Tisto, kar daje paradižniku rdečo barvo in je hkrati njegova najmočnejša skrivnost, je likopen. Gre za močan antioksidant, kar pomeni, da v telesu deluje kot naravni "čistilec", ki pomaga nevtralizirati škodljive proste radikale. Raziskava, objavljena v uveljavljeni reviji British Journal of Nutrition, je pri prostovoljcih, ki so tri tedne uživali paradižnikov sok in izdelke iz paradižnika, pokazala znižanje ravni "slabega" holesterola (LDL) za približno 13 %. Pri nekaterih udeležencih se je poleg tega izboljšala tudi odpornost LDL delcev na oksidacijo, kar naj bi po mnenju raziskovalcev dodatno ščitilo žile.

Zanimivo je, da se likopen iz paradižnika sprošča še bolj učinkovito, če ga toplotno obdelamo. A pozor, to velja predvsem za rahlo kuhanje doma, ne pa za industrijsko predelavo, kjer se pogosto izgubi tudi večina vitaminov. Če si torej doma skuhate svež paradižnikov sok, ste po nekaterih ugotovitvah blizu prave formule. Več o tem, zakaj kuhan paradižnik ni nič slabši od surovega, si lahko preberete tudi v prispevku Sok, ki je boljši kuhan, kot surov, o moči tega antioksidanta pa še podrobneje v članku Eksplozija likopena, ki si jo morate privoščiti.

Varuh srca in ožilja

Holesterol pogosto povezujemo s srcem in to upravičeno. Ko se začne kopičiti v žilah, lahko sčasoma povzroči zamašitve, kar poveča tveganje za srčni infarkt ali kap.

Paradižnikov sok pa naj bi po nekaterih ugotovitvah opravljal več "nalog" hkrati: pripomore k čiščenju žil, lahko pomaga uravnavati krvni tlak, obenem pa spodbuja nastajanje rdečih krvnih celic, kar pomeni, da kri hitreje oskrbi organe s kisikom. V obsežni japonski raziskavi, ki jo je izvedla ekipa Univerze Tokyo Medical and Dental University in je zajela skoraj 500 prebivalcev mesta Kuriyama, so udeleženci z blago povišanim krvnim tlakom, ki so skozi eno leto redno pili nesoljen paradižnikov sok, zabeležili opazno znižanje sistoličnega in diastoličnega tlaka, pri udeležencih s povišanim holesterolom pa se je znižala tudi raven LDL holesterola.

In še nekaj: paradižnik vsebuje vitamin K, ki je pomemben za zdravo strjevanje krvi in preprečevanje nastanka nevarnih strdkov v žilah.

Pomoč tudi jetrom, trebušni slinavki in žolču

Poleg tega, da paradižnik po nekaterih ugotovitvah koristi srcu, naj bi po mnenju nekaterih raziskovalcev sodeloval tudi z našimi notranjimi "filtri" – jetri, trebušno slinavko in žolčem. Ti organi so odgovorni za to, da hrano, ki jo pojemo, razgradimo, predelamo in shranimo tisto, kar telo (za zdaj) ne potrebuje. Kadar so preobremenjeni, na primer zaradi sladkorja, alkohola ali predelane hrane, se to lahko pozna kot utrujenost, napihnjenost in splošno slabše počutje.

V ljudski medicini je paradižnikov sok pogosto veljal za jutranje "razstrupljevalno" sredstvo, še posebej po praznikih ali kakšnem pregrešnem večeru. Znanost tem ljudskim opažanjem vsaj delno pritrjuje: pregledni članek, objavljen v reviji Nutrients, povzema več raziskav, po katerih naj bi likopen pripomogel k zmanjšanju vnetja in kopičenja maščob v jetrih ter podpiral občutljivost telesa na inzulin – kar je še posebej pomembno pri ljudeh z zgodnjimi znaki inzulinske odpornosti, torej stanja, pri katerem telo težje predeluje sladkorje. Podobno smer kažejo tudi izsledki manjše klinične raziskave na debelih otrocih z maščobnimi jetri, objavljene v reviji Journal of Clinical Medicine, kjer je dodatek paradižnikovega soka k dietnemu režimu pripomogel k izgubi telesne teže in izboljšanju jetrnih vrednosti.

O tem, kako trebušna slinavka in prebava sploh delujeta ter kdaj je smiselno poiskati zdravniški nasvet, si lahko preberete tudi v prispevku Organ, ki ga opazimo šele, ko odpove: kaj vse dela trebušna slinavka.

Paradižnik in vzdrževanje vitke postave

Če želite podpreti zdravo telesno težo, je paradižnikov sok lahko koristen zaveznik. Poleg tega, da ima zelo malo kalorij (kot smo že omenili – manj kot 80 kcal na 350 ml), vsebuje tudi vlaknine, ki prispevajo k občutku sitosti.

V randomizirani raziskavi, objavljeni v strokovni literaturi o presnovnem sindromu, so pri ženskah po menopavzi, ki so osem tednov redno uživale svež paradižnik, zabeležili nižji delež telesne maščobe, manjši obseg pasu ter boljše vrednosti holesterola in krvnega sladkorja v primerjavi s kontrolno skupino. Rezultati seveda niso enaki pri vseh, saj je vpliv prehrane na telesno težo odvisen od številnih dejavnikov, a gre za še eno spodbudno smer raziskav.

Za tiste, ki so se dan prej malce pregrešili

Ste že kdaj imeli tisti znani jutranji občutek po zabavi – glavobol, slabost, suha usta, nejevoljo? Babice so imele svojo rešitev: kozarec paradižnikovega soka takoj po zbujanju. Paradižnik namreč vsebuje naravne aminokisline in druge spojine, za katere nekatere japonske raziskave, med drugim tista, objavljena v reviji Food and Nutrition Sciences, nakazujejo, da lahko upočasnijo dvig alkohola v krvi in pospešijo njegovo naravno presnovo. Poleg tega vsebnost kalija, natrija in magnezija pripomore k obnavljanju elektrolitskega ravnovesja v telesu.

Če vas tovrstne "jutranje" tegobe pogosteje spremljajo, si oglejte tudi naš prispevek Ali poznate najokusnejšega odganjalca mačka?, kjer predstavljamo še eno preprosto naravno rešitev.

Kako si pripravite najbolj zdrav paradižnikov sok?

Če želite najboljše učinke, si sok pripravite doma. Uporabite zrele domače paradižnike, jih na kratko prekuhajte, pretlačite, po želji dodajte ščepec soli, malo limoninega soka ali čilija za okus, nato pa ga spijte še toplega ali ohlajenega.

Za dodatno aromo in morebitno dodatno korist mu lahko dodate še:

• cimet, ki naj bi po nekaterih ugotovitvah pripomogel k uravnavanju sladkorja v krvi,
• kurkumo, ki velja za protivnetno začimbo,
• ali ingver, ki pospeši prebavo in pogreje telo.

Če vas zanima, kako paradižnik povezati še z drugimi jedmi in ali obstajajo posebne sorte s še večjo vsebnostjo antioksidantov, si oglejte tudi Ste že slišali za črn paradižnik? ali pa Preprosta jed, ki krepi zdravje: paradižnikova juha, kjer podrobneje razložimo hranilno vrednost tega priljubljenega zelenjavnega plodu.

Paradižnikov sok je ena tistih naravnih rešitev, ki jih imamo skoraj vsi na dosegu roke, pa se njihove vrednosti pogosto premalo zavedamo. Ni zdravilo v klasičnem pomenu besede, je pa lahko koristno dopolnilo pestre in uravnotežene prehrane, ki po nekaterih ugotovitvah pripomore k boljšemu počutju.

Če ga redno vključujete v prehrano, denimo kozarec vsak drugi dan, boste morda opazili razlike: nekoliko več energije, lažjo prebavo, manj napihnjenosti in boljše splošno počutje. Če pa imate povišan holesterol, krvni tlak ali druge zdravstvene težave, se pred večjimi spremembami prehrane vedno posvetujte z zdravnikom ali kliničnim dietetikom.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.