Zakaj je poletje pravi čas, da ga jemo paradižnik vsak dan

Paradižnik, katerega latinsko ime je Lycopersicon lycopersicum (dobesedno "volčja breskev"), spada v isto družino rastlin kot krompir in jajčevec, torej v razhudnikovke (Solanaceae). Ime "volčja breskev" izvira iz starodavnega prepričanja, da je rastlina nevarna.

To verovanje namreč ni bilo povsem neutemeljeno ... Listi in stebla res vsebujejo strupene snovi, imenovane alkaloidi (grenke naravne spojine, ki jih rastline proizvajajo za obrambo pred škodljivci). Plod pa je popolnoma varen in celo izjemno zdrav.



V različnih državah ima paradižnik različna imena. Francozi mu pravijo pomme d'amour (jabolko ljubezni), ker so verjeli, da deluje kot afrodiziak. V Italiji je pomodoro (zlato jabolko), ker so bile prve sorte, ki so jih poznali, rumene.

Danes obstaja več kot 10.000 sort paradižnika, od drobnih češnjevih, ki tehtajo manj kot 20 gramov, do velikih mesnatih sort, ki lahko dosežejo tudi več kot 500 gramov. Barva ni le rdeča. Najdemo bele, zelene, črne, vijolične, oranžne in celo progaste paradižnike.

Pot iz Amerike v svet

Čeprav si brez paradižnika ne znamo predstavljati italijanske kuhinje, v resnici prihaja iz zahodnega dela Južne Amerike in z Galapaških otokov. Stari prebivalci Mehike so ga gojili že dolgo pred prihodom Evropejcev, saj jih je spominjal na njihov domači tomatillo (majhen zeleni sadež s papirnato ovojnico, z rahlo kiselkastim okusom).

Španski osvajalci so semena paradižnika v 16. stoletju prinesli v Evropo. Sprva so ga gojili le kot okrasno rastlino, saj so ljudje verjeli, da je strupen. Šele v 18. stoletju je postal stalnica v evropskih kuhinjah.

Kaj vemo danes?

En srednje velik paradižnik ima 22 kalorij. Ker pa 95 % njegove teže predstavlja voda, je odlična poletna hrana, ki nas hidrira. Preostalih 5 % sestavljajo vlaknine in ogljikovi hidrati, pri čemer vsebuje tudi veliko vitaminov in mineralov.

Posebej izstopajo:

• Vitamin C: en paradižnik pokrije približno 40 % dnevne potrebe.
  
  
• Vitamin K1: pomemben za zdravje kosti, saj aktivira beljakovino osteokalcin, ki veže kalcij v kosti.
  
  
• Folna kislina: ključna za delitev celic in zaščito pred nekaterimi vrstami raka, zlasti raka debelega črevesa.
  
  
• Biotin (vitamin B7): podpira presnovo in zdravje kože.
  
  
• Riboflavin (vitamin B2): raziskava iz leta 2004 je pokazala, da lahko 400 mg riboflavina na dan zmanjša pogostost migrenskih napadov za več kot 50 %.
  
  
• Krom: pomaga pri uravnavanju sladkorja v krvi, kar je pomembno za ljudi z diabetesom tipa 2.
  
  
• Likopen: rdeči ščit pred boleznimi je naravno barvilo iz skupine karotenoidov (rastlinskih pigmentov) in je tudi močan antioksidant, ki varuje celice pred poškodbami prostih radikalov.

Raziskava univerze v Harvardu, ki je 6 let spremljala več kot 47.000 moških, je pokazala, da so tisti, ki so jedli največ paradižnika in paradižnikovih izdelkov, imeli 34 % manjše tveganje za raka prostate.

Pomembno je vedeti, da likopen telo bolje vsrka, če je paradižnik kuhan in pripravljen z malo olja. Paradižnikova omaka, juha ali celo kečap (če ni preveč sladkorja) imajo več razpoložljivega likopena kot surov paradižnik. Likopen je povezan tudi z manjšim tveganjem za raka dojk, pljuč in želodca ter s počasnejšim staranjem kože. Študija v Nemčiji je pokazala, da uživanje 16 mg likopena na dan (kar ustreza približno 2 velikima paradižnikoma) zmanjša občutljivost kože na UV-žarke za skoraj 50 %.

Paradižnik in srce

Poleg likopena vsebuje paradižnik kalij, ki pomaga uravnavati krvni tlak, ter niacin in vitamin B6, ki sodelujeta pri presnovi maščob in zmanjševanju homocisteina v krvi (povišane ravni te aminokisline so povezane s srčnimi boleznimi).

Raziskava iz Finske je pokazala, da so imeli ljudje z najvišjimi ravnmi likopena v krvi kar 55 % manjše tveganje za srčni infarkt kot tisti z najnižjimi.

Vlaknine za črevesje in odpornost

Paradižnik vsebuje okoli 1,5 grama prehranskih vlaknin na 100 gramov. Vlaknine niso le "metla" za črevesje, uravnavajo tudi raven sladkorja v krvi in hranijo koristne bakterije v črevesju. Velika evropska raziskava (EPIC) je potrdila, da imajo ljudje, ki zaužijejo več kot 30 g vlaknin na dan, 40 % manjše tveganje za raka debelega črevesa.

Ljudska modrost in sodobna znanost

V ljudskem zdravilstvu se paradižnik uporablja že stoletja. Na Balkanu so ga včasih dajali na pike žuželk za blaženje srbenja. V Indiji verjamejo, da topel paradižnikov sok lajša bolečine v sklepih. Čeprav znanstvene raziskave teh dveh praks niso povsem potrdile, je jasno, da paradižnik vsebuje protivnetne snovi, ki lahko blažijo manjša vnetja.

V Rusiji so nekoč nosečnicam priporočali paradižnikov sok za "čiščenje krvi". Danes vemo, da to lahko pomeni pomoč pri preprečevanju slabokrvnosti zaradi vsebnosti vitamina C, ki izboljšuje vsrkavanje železa iz hrane.

Kdaj ga jesti in kako ga pripraviti

Če želite izkoristiti največ koristi, jejte paradižnik, ko je popolnoma zrel. To pomeni poleti! Rdeča barva pomeni, da vsebuje največ likopena. Če ga kupite nezrelega, ga pustite dozoreti pri sobni temperaturi. Hladen paradižnik iz hladilnika izgubi del okusa in tudi nekaj hranil.

Priprava z malo olja (na primer olivnega) poveča absorpcijo likopena, zato so solate z olivnim oljem, paradižnikove omake in mineštre odlična izbira. Paradižnikovo mezgo ali omako lahko tudi zamrznete. Hranila se ohranijo skoraj v celoti.

Zaključek
Paradižnik ni le lepa rdeča pika na krožniku. Je naravni ščit pred boleznimi, pomočnik pri hidraciji, varuh srca in kože ter zaveznik vašega imunskega sistema. Poleti, ko zori na soncu in je poln okusa, je škoda, da ga ne bi imeli vsak dan na jedilniku. Raziskave so namreč jasne: ljudje, ki redno uživajo paradižnik, živijo dlje, imajo manj srčno-žilnih bolezni, lepšo kožo in boljše splošno zdravje.