Predstavljamo vam 3 zelo pogoste kombinacije, ki jih marsikdo uživa skoraj vsak dan, a pravzaprav zelo slabo vplivajo na naše telo. Ne zato, ker bi bila katera izmed teh jedi slaba sama po sebi, ampak zato, ker skupaj ustvarijo zmedo v našem prebavnem sistemu in zavirajo zdravilne učinke druga druge.
- Čaj in mleko – nasprotja, ki se ne privlačijo
Verjetno ste že kdaj v kavarni naročili čaj z mlekom. Angleži to počnejo že stoletja in marsikdo si misli: »Če to počne cela Velika Britanija, ne more biti narobe.« A znanost govori drugače.
Čaji, zlasti črni in zeleni, so naravno polni antioksidantov – to so snovi, ki v telesu lovijo škodljive molekule, imenovane prosti radikali. Te molekule nastajajo, kadar smo pod stresom, dihamo onesnažen zrak ali se nezdravo prehranjujemo. Antioksidanti iz čaja pomagajo zmanjševati vnetja v telesu in krepiti naš imunski sistem.
A pazite: če v čaj dodate mleko, ne glede na to, ali je to kravje mleko ali rastlinski nadomestek, kot sta sojino ali mandljevo mleko, se zgodi nekaj nenavadnega. Beljakovine iz mleka se vežejo na antioksidante in s tem preprečijo, da bi jih naše telo sploh lahko uporabilo. To so potrdili tudi znanstveniki z nemške univerze Charite, kjer so ugotovili, da dodajanje mleka bistveno zmanjša zdravilni učinek flavonoidov – to je skupina antioksidantov, ki jih je največ prav v čaju.
Poleg tega pa ima čaj v sebi kofein, ki sicer ni nič hudega, če ga zaužijete zmerno, vendar pa moti vsrkanje kalcija, ki bi ga sicer dobili iz mleka. Torej – niti mleko ne pride do izraza, niti čaj ne ohrani svojih lastnosti. Dvojna izguba.
Če želite svoj čaj nekoliko popestriti, priporočamo, da raje iztisnete kapljico limone – s tem ne samo izboljšate okus, ampak tudi povečate absorpcijo nekaterih hranil iz čaja, saj vitamin C pomaga telesu izkoristiti več antioksidantov.
Zanimivost: Po raziskavi britanskega združenja Tea Advisory Panel kar 42 % Britancev pije čaj z mlekom. A raziskave kažejo, da prav ti ljudje iz čaja iztržijo najmanj zdravilnih koristi.
- Kruh in marmelada – sladkorna bomba za zajtrk
Zajtrk, ki se pogosto zdi neškodljiv – kos belega kruha in žlica domače marmelade – je v resnici lahko recept za popoldansko utrujenost, lakoto in dolgoročne težave s sladkorjem v krvi.
Začnimo s kruhom. Večina ljudi še vedno posega po belem kruhu, ki ima zelo visok glikemični indeks – to pomeni, da se zelo hitro pretvori v sladkor v krvi. Če temu dodate še marmelado, ki je praktično čist sladkor (v povprečju ima 100 gramov marmelade kar 65 do 70 gramov sladkorja!), potem v telo naenkrat pošljete veliko količino glukoze.
To povzroči hiter dvig krvnega sladkorja, trebušna slinavka mora pospešeno proizvesti inzulin, da ta sladkor spravi v celice. A ker je sladkorja preveč, telo vso to energijo ne more porabiti in jo shranjuje kot maščobo.
A zgodba se tu ne konča. Ko inzulin opravi svoje delo, sladkor v krvi hitro pade, kar povzroči tisti znani "pad energije", ko postanemo utrujeni, lačni, razdraženi. Dolgoročno pa lahko to obremenjevanje trebušne slinavke vodi tudi do inzulinske odpornosti, ki je predstopnja sladkorne bolezni tipa 2.
Zdaj si morda mislite – naj zamenjam beli kruh s polnozrnatim? Tudi ta rešitev ni popolna. Raziskava, objavljena v ugledni reviji The American Journal of Clinical Nutrition, je pokazala, da ima tudi polnozrnati kruh precej visok glikemični indeks (med 65 in 70), le nekoliko nižji kot beli.
Kaj torej narediti? Odgovor ni v sladkem namazu, ampak v zdravi maščobi. Če na kruh namažete domače maslo, ki vsebuje vitamine A, D in E ter zdrave maščobe, se sproščanje sladkorja v krvi upočasni, kar pomeni bolj stabilno energijo. Poleg tega je bilo v zadnjih letih opravljenih več raziskav (npr. harvardska študija 2019), ki potrjujejo, da zmerno uživanje nasičenih maščob ni povezano s srčno-žilnimi boleznimi, kot se je dolgo verjelo.
Ste vedeli, da povprečna marmelada vsebuje 3 do 5 kock sladkorja na eno žlico. To je skoraj polovica dnevne priporočene količine dodanega sladkorja za odraslega človeka.
- Solata brez maščobe – zelenjava, ki ne pusti ničesar za sabo
V želji po vitki postavi se marsikdo odloči, da bo solato jedel "na suho" ali pa z nekim pripravljenim "dietnim prelivom", ki naj bi bil brez maščob. Na prvi pogled se to sliši razumno – manj maščobe, manj kalorij. A spet pride do paradoksa: brez maščob ne moremo izkoristiti hranil iz zelenjave!
Zelena solata, korenje, paprika, paradižnik in druga pisana zelenjava vsebujejo karotenoide, vitamin K, vitamin E in druge koristne snovi, ki so topne v maščobi. To pomeni, da jih naše telo lahko vsrka samo, če jih zaužijemo skupaj z nekaj maščobe.
Raziskava iz leta 2004, objavljena v American Journal of Clinical Nutrition, je jasno pokazala, da se karotenoidi skoraj nič ne absorbirajo, če solato pojemo brez maščobe. Ko pa so preiskovanci solato zaužili z žlico olivnega olja, se je vsrkanje teh snovi povečalo tudi do 15-krat!
To pomeni, da če želite iz solate res kaj odnesti, ji obvezno dodajte žlico ali dve dobrega olja – olivno, bučno, konopljino, laneno – vsako ima svoje prednosti. Olivno na primer vsebuje oleinsko kislino, ki zmanjšuje vnetja in krepi srce. Bučno olje je polno cinka in omega 6 maščob, konopljino pa ima idealno razmerje med omega 3 in 6.
Tako ne boste le izboljšali okusa, ampak boste telesu omogočili, da izkoristi vse dobro iz zelenjave. In ne pozabite – maščobe nas ne redijo, če so naravne in jih zaužijemo zmerno. Redi nas presežek sladkorja in predelanih živil.
Zdravje ni v dietah, ampak v pametnih kombinacijahNaše telo je kot stara, a dobro naoljena kmečka ura – če vanjo vsujete prah in pesek, bo sčasoma odpovedala. A če jo pravilno vzdržujete, bo tiktakala še dolga leta. Enako velja za naše telo. Hrana ni sovražnik, temveč zdravilo – a le, če jo znamo pravilno uporabljati.
Zato naslednjič, ko boste pripravljali čaj, pozabite na mleko. Kruh raje namažite z maslom kot z marmelado. In solato – prelijte jo z žlico dobrega domačega olja, ne pa z umetnimi "dietnimi" prelivi.
Če vas zanima več o tem, katere kombinacije so res dobre za telo in dušo, vas vabimo, da redno spremljate portal Vemkajjem.si. Tu boste našli domače rešitve, podprte z raziskavami, a napisane v jeziku, ki ga razumemo vsi.