Ko se permafrost stopi, se lahko prebudijo stare bolezni: kako globalno segrevanje spreminja zdravstveno podobo sveta

Poleti 2016 je bil polotok Jamal na severu Sibirije nenavadno topel. Temperature so se povzpele čez 30 stopinj Celzija, zamrznjena tla so se talila globlje kot običajno, in iz njih se je prikazalo truplo severnega jelena, ki je za vraničnim prisadom (antraksom) poginil pred več desetletji. Spore bakterije so v zmrzali preživele vse te zime. Posledice so bile tragične: po podatkih znanstvene analize izbruha, objavljene v reviji Frontiers in Veterinary Science, se je okužilo 2.650 severnih jelenov, poginilo jih je 2.350, po poročanju časnika The Barents Observer pa je umrl 12-letni deček, več kot sto ljudi pa so sprejeli v bolnišnico. Zveni kot scenarij grozljivke, a gre za dokumentiran dogodek, ki ga znanstveniki danes navajajo kot enega najbolj nazornih primerov, kako lahko segrevanje planeta neposredno poseže v naše zdravje.

Da to ni le zgodba iz daljne Sibirije, je na lastni koži izkusil naš prijatelj, ki je avgusta 2023 dva tedna pomagal sorodnikom pri čiščenju poplavljene hiše na Koroškem. "Prve dni smo delali od jutra do noči, blato je bilo povsod, vodo pa smo pili kar iz pipe, ker nihče ni pomislil, da bi bila lahko oporečna," se spominja. Dva izmed prostovoljcev sta nato dobila drisko in bruhanje ter za nekaj dni obležala. "Šele takrat smo zares prebrali navodila o prekuhavanju vode. Od takrat imam v avtu vedno zabojček ustekleničene vode, rokavice in razkužilo – za vsak primer." Njegova izkušnja lepo ponazarja, da so posledice ekstremnega vremena za zdravje pogosto tihe in manj opazne kot porušene ceste, a zato nič manj resnične.

Ko se govori o podnebnih spremembah, večina ljudi najprej pomisli na vročinske valove, taljenje ledenikov in poplave. Vendar manj znan, a nič manj pomemben učinek globalnega segrevanja je vpliv na bolezni, ki se prenašajo med ljudmi in živalmi. Raziskave zadnjih let kažejo, da podnebne spremembe niso le okolijski problem, ampak tudi izziv za javno zdravje.

Kako podnebne spremembe vplivajo na bolezni?

Znanstveniki z Univerze na Havajih v M{-15231}noi so v obsežni raziskavi, objavljeni avgusta 2022 v reviji Nature Climate Change, sistematično pregledali znanstveno literaturo o 375 različnih nalezljivih boleznih, ki prizadenejo ljudi po svetu. Ugotovili so, da je bilo kar 218 (58 % vseh) vsaj enkrat poslabšanih zaradi enega od desetih podnebnih pojavov, povezanih z izpusti toplogrednih plinov – med njimi so segrevanje, poplave, suše, vročinski valovi, požari in dvig morske gladine. Popisali so kar 1.006 različnih poti, po katerih so ti pojavi pripeljali do bolezni. Raziskovalci so pripravili tudi interaktivni prikaz vseh bolezni in poti prenosa, ki si ga lahko ogleda vsak.

Pomembno je dodati, da slika ni povsem enoznačna: po povzetku raziskave na portalu ScienceDaily so avtorji odkrili tudi primere, ko so podnebni pojavi nekatere bolezni zmanjšali, a so iste bolezni ob drugih pojavih ali drugih okoliščinah znova postale pogostejše.

Do teh sprememb prihaja na različne načine. Ko pride do poplav, se lahko poveča število komarjev, ki prenašajo bolezni, kot sta malarija in čikungunja. Ko so suše, se netopirji v iskanju hrane pogosteje približajo naseljem, kar poveča možnost prenosa virusov na ljudi. Ko se morja segrevajo, se lažje razmnožujejo bakterije iz rodu Vibrio, med katere spada tudi povzročiteljica kolere – raziskava v reviji Nature Climate Change je na primer povezala segrevanje Baltskega morja s porastom okužb z vibrii v severni Evropi. Vročinski valovi pa telo izčrpavajo in lahko povečajo ranljivost, zlasti pri starejših in kronično bolnih.

To niso zgolj teorije, temveč opisi primerov, ki so se že zgodili. Vodja raziskave, geograf Camilo Mora, je za tiskovno agencijo Associated Press povedal: "Tu ni prav nobenega ugibanja. To so stvari, ki so se že zgodile."

Del strokovne javnosti pri tem opozarja na previdnost. Strokovnjakinja za podnebje in javno zdravje Kristie Ebi z Univerze v Washingtonu je v istem prispevku poudarila, da povezava še ne pomeni vzročnosti, saj raziskava ne izračunava, v kolikšni meri je posamezen primer bolezni dejansko posledica podnebnih sprememb. Prav ta preudarnost je pomembna: podnebje je eden od mnogih dejavnikov, ki vplivajo na širjenje bolezni, poleg higiene, dostopa do zdravstvene oskrbe, potovanj in trgovine.

Primeri iz resničnega sveta

Zgodbe iz zadnjih let so presenetljivo nazorne. Leta 2016 so v Sibiriji višje temperature stopile večno zmrznjeno zemljo, permafrost. Iz nje se je prikazalo truplo severnega jelena, ki je bil okužen z vraničnim prisadom. Po navedbah avtorjev raziskave se je otrok dotaknil živali in se okužil, kar je sprožilo manjšo epidemijo v regiji. Analiza izbruha je pokazala, da je k širjenju prispevalo tudi dejstvo, da so leta 2007 prenehali cepiti severne jelene proti tej bolezni. Vranični prisad je sicer bolezen, ki jo v zgodovini pogosto povezujemo z vojno in orožjem, toda tukaj je narava sama poskrbela, da je stara bolezen ponovno oživela.

Drugi primer prihaja iz Kolumbije. Tam je Morino domačijo na podeželju pred leti poplavilo, prvič v njegovem spominu tako močno, da je imel vodo celo v dnevni sobi. Komarjem so nastale idealne razmere za razmnoževanje in Mora se je okužil z virusom čikungunje. Gre za bolezen, ki povzroča hude bolečine v sklepih, podobne revmatičnim. Mora je sicer okreval, a bolečine v sklepih po lastnih besedah čuti še leta pozneje.

Kaj pravijo številke?

Po podatkih poročila Lancet Countdown 2025, ki ga pripravlja mednarodna skupina strokovnjakov pod okriljem revije The Lancet, se je podnebno pogojena možnost prenosa denge med obdobjema 1951–1960 in 2015–2024 povečala za 48,5 % pri tigrastem komarju (Aedes albopictus) in za 11,6 % pri komarju vrste Aedes aegypti.

Leta 2020 je bilo po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) po svetu zabeleženih okoli 241 milijonov primerov malarije, od tega približno 95 % v afriški regiji. Ob tem je treba poudariti, da WHO porast v tistem letu pripisuje predvsem motnjam v preventivi in zdravljenju med pandemijo covida-19, kar kaže, kako prepletena sta podnebje in delovanje zdravstvenih sistemov.

Tudi denga beleži rekorde: po podatkih WHO, ki jih povzema mednarodni pregled 10 New Insights in Climate Science, je bilo leta 2024 prijavljenih 14,2 milijona primerov, kar je največji zabeleženi izbruh doslej. Strokovnjaki kot enega od dejavnikov navajajo daljše obdobje, ko so temperature ugodne za razvoj komarjev.

Zakaj je to tudi naš problem?

Morda si mislite, da so to težave Afrike, Južne Amerike ali Sibirije, a žal ni tako. Spremembe se dogajajo povsod, tudi okrog nas. Poplave, ki smo jih doživeli avgusta 2023, niso povzročile le škode na hišah in cestah, ampak so povečale tveganje za okužbe z vodo in hrano. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je takrat izdal posebna priporočila, po poročanju RTV Slovenija pa so na območju Mežiške doline zaznali primere črevesnih nalezljivih bolezni. NIJZ poudarja, da so v izrednih razmerah za okužbe in zastrupitve s hrano še posebej dovzetni otroci, nosečnice, starejši in ljudje z oslabljenim imunskim sistemom.

Tudi klopi so vse bolj dejavni. Po tedenskih poročilih NIJZ se lymska borelioza pri nas pojavlja vse leto, najpogosteje od februarja do novembra, mile zime in vlažne pomladi pa dejavnost klopov še okrepijo. Samo v letu 2026 je bilo do konca julija prijavljenih 4.378 primerov borelioze, največ na Koroškem in v Pomurju. To pomeni več tveganja za boreliozo in klopni meningoencefalitis, proti kateremu se lahko zaščitimo s cepljenjem.

Pozorni moramo biti tudi na komarje. V Sloveniji so se v zadnjih letih ustalile invazivne vrste, kot je tigrasti komar, ki lahko prenaša viruse denge, čikungunje in zahodnonilske mrzlice. O tem, kako resno je tveganje, je v oddaji Planet TV spregovorila biologinja doc. dr. Katja Adam. K spremljanju lahko pripomore vsak od nas: z brezplačno aplikacijo Mosquito Alert, ki jo predstavlja evropski portal Climate-ADAPT, lahko fotografiramo komarje in podatke posredujemo strokovnjakom.

Pogled nazaj v zgodovino

Stari zdravniki so že pred več kot 2000 leti vedeli, da vreme vpliva na bolezni. Hipokrat, ki ga poznamo kot očeta medicine, je v spisu O zraku, vodah in krajih zdravnikom svetoval, naj bodo pozorni na letne čase, vetrove, vodo in lego kraja, saj ti vplivajo na bolezni prebivalcev. Takrat še niso vedeli za viruse in bakterije, a že so opažali povezavo med okoljem in zdravjem.

Danes imamo ogromno podatkov, ki to potrjujejo. Vprašanje pa je: zakaj, če vemo, ne ukrepamo dovolj hitro?

Zakaj zdravniki opozarjajo na podnebne spremembe?

Soavtor raziskave, Jonathan Patz, direktor Inštituta za globalno zdravje na Univerzi Wisconsin-Madison, je poudaril: "Če se podnebje spreminja, se spreminja tudi tveganje za te bolezni." Patz in drugi zdravniki pravijo, da bi morali nalezljive bolezni razumeti kot simptome bolne Zemlje.

Podobno razmišlja tudi Carlos del Rio, specialist za nalezljive bolezni z Univerze Emory, ki pri raziskavi ni sodeloval. Za agencijo AP je povedal: "Ugotovitve te študije so grozljive in dobro ponazarjajo ogromne posledice podnebnih sprememb za povzročitelje bolezni pri ljudeh. Tisti med nami, ki se ukvarjamo z nalezljivimi boleznimi in mikrobiologijo, moramo podnebne spremembe postaviti med svoje prednostne naloge in skupaj preprečiti tisto, kar bo sicer brez dvoma katastrofa."

Kako si lahko pomagamo doma poceni in učinkovito

Čeprav so podnebne spremembe globalen problem, lahko tudi sami naredite nekaj za zmanjšanje tveganja.

• Čista pitna voda: že naše babice so vedele, da je ob poplavah vodo najbolje prekuhati. NIJZ priporoča, naj voda burno vre tri minute; motno vodo je treba prej zbistriti z usedanjem in precejanjem skozi čisto tkanino. S prekuhano vodo si umivamo tudi zobe, peremo sadje in zelenjavo ter pripravljamo led. Prekuhavanje uniči mikroorganizme, ne odstrani pa kemičnih onesnaževal, zato je ob večjem onesnaženju varnejša embalirana voda.
• Zaščita pred komarji: najučinkovitejši ukrep je preprečiti njihovo razmnoževanje – enkrat na teden izpraznite podstavke za rože, sode za deževnico in druge posode, v katerih se zadržuje voda. Naravni odganjalci iz eteričnih olj (citronela, evkaliptus, sivka) nekaterim ljudem pomagajo, vendar je njihov učinek kratkotrajen. Primerjalna raziskava v reviji The New England Journal of Medicine je pokazala, da so pripravki s citronelo varovali pred piki le okoli 20 minut, pregledni članek v reviji Malaria Journal pa opozarja, da je rastlinske odganjalce treba nanašati precej pogosteje. Na potovanjih v območja, kjer komarji prenašajo bolezni, zato raje izberite registrirane repelente z DEET, ikaridinom ali IR3535. Več domačih idej najdete v člankih 5 naravnih odganjalcev komarjev za mirnejši dom in Ko komarji razglasijo vojno, jih ustavite s hrano iz kuhinje.
• Zaščita pred klopi: v naravi nosite svetla oblačila z dolgimi rokavi in hlačnicami, po vrnitvi domov pa skrbno preglejte celotno telo, tudi lasišče, pregibe in predel za ušesi. Klopa odstranite čim prej, mesto ugriza pa nekaj tednov opazujte; če se pojavi rdečina, ki se širi, obiščite zdravnika.
• Podpora imunskemu sistemu s prehrano: kot prehranski strokovnjaki vedno znova poudarjamo, da odpornost ne temelji na enem samem čudežnem živilu, temveč na pestri prehrani z dovolj zelenjave, sadja, polnozrnatih žit, stročnic in oreščkov, na spanju in gibanju. Česen, med in ingver so lahko dragocen del takšne prehrane, a pričakovanja naj bodo zmerna: sistematični pregled Cochrane je našel le eno kakovostno raziskavo, v kateri so imeli udeleženci, ki so tri mesece jemali česen, manj prehladov (24 proti 65), a avtorji poudarjajo, da dokazi za trdnejše zaključke še niso zadostni. Več o tem si preberite v člankih 11 pospeševalcev imunskega sistema, Skrivnostna moč selena in Kaj je spomin imunskega sistema?
• Zeliščni čaji: bezgov in lipov čaj sta v ljudskem izročilu priljubljena pri prehladu, saj topla tekočina prija, pomaga pri zadostnem pitju in blaži občutek draženja v grlu. Ne nadomeščata pa zdravniške pomoči, zlasti ob visoki ali dolgotrajni vročini. Kaj jesti in piti, ko nas bolezen že ujame, preberite v članku Kaj jesti, ko smo bolni.

To niso nadomestila za medicino, so pa poceni in dostopni ukrepi, ki lahko pomagajo zmanjšati tveganje, če se znajdete v okolju, kjer se nalezljive bolezni hitreje širijo.

Zemlja je bolna, a rešitev obstaja

Globalno segrevanje ni več oddaljena grožnja, ampak realnost, ki jo živimo danes. Spremenjeno širjenje nalezljivih bolezni je eden od znakov, da se Zemlja spreminja.

Čeprav se ne moremo sami boriti proti podnebnim spremembam, lahko storimo veliko, da zaščitimo sebe in svoje bližnje. To pomeni, da pazimo na čisto vodo, se zaščitimo pred komarji in klopi, skrbimo za uravnoteženo prehrano ter podpiramo ukrepe, ki zmanjšujejo onesnaževanje in segrevanje planeta.

Resnica je, da je zdravje Zemlje neposredno povezano z našim zdravjem. Če bomo varovali naravo, bomo varovali tudi sami sebe.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.