Globalno segrevanje in nalezljive bolezni

Ko se govori o podnebnih spremembah, večina ljudi najprej pomisli na vročinske valove, taljenje ledenikov in poplave. Vendar manj znan, a nič manj nevaren učinek globalnega segrevanja je vpliv na bolezni, ki se prenašajo med ljudmi in živalmi. Raziskave zadnjih let kažejo, da podnebne spremembe niso le okoljski problem, ampak tudi neposredna grožnja našemu zdravju.

Kako podnebne spremembe vplivajo na bolezni?



Znanstveniki so v veliki raziskavi, objavljeni v reviji Nature Climate Change, analizirali kar 375 različnih nalezljivih bolezni, ki prizadenejo ljudi po svetu. Ugotovili so, da jih je kar 218 (58 % vseh) zaradi posledic podnebnih sprememb postalo pogostejših ali hujših.

Do teh sprememb prihaja na različne načine. Ko pride do poplav, se poveča število komarjev, ki prenašajo bolezni, kot sta malarija in čikungunja. Ko so suše, se netopirji pogosteje selijo bliže naseljem in tako prenašajo viruse na ljudi. Ko se oceani segrevajo, se razmnožijo bakterije, kot je vibrio, ki povzroča kolero. Vročinski valovi pa slabijo imunski sistem in povečajo ranljivost ljudi za okužbe.

To niso več le teorije. To so stvari, ki se že dogajajo. Vodja raziskave Camilo Mora je jasno povedal: "To ni napoved, ampak opis realnosti, ki jo že živimo."

Primeri iz resničnega sveta

Zgodbe iz zadnjih let so presenetljivo jasne. Leta 2016 v Sibiriji so višje temperature stopile stoletja staro permafrostno zemljo. Iz nje se je prikazalo truplo severnega jelena, ki je bil okužen z antraksom. Otrok, ki se je dotaknil živali, se je okužil, kar je sprožilo manjšo epidemijo v regiji. Antraks je sicer bolezen, ki jo v zgodovini povezujemo z vojno in orožjem, toda tukaj je narava sama poskrbela, da je stara bolezen ponovno oživela.

Drugi primer prihaja iz Kolumbije. Tam je Morino domačijo poplavilo, prvič tako močno, da je imel vodo celo v spalnici. Komarjem so nastale idealne razmere za razmnoževanje, zato se je okužil z virusom čikungunje. Gre za bolezen, ki povzroča hude bolečine v sklepih, podobne revmi. Mora je sicer preživel, a posledice čuti še danes.

Kaj pravijo številke?

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je število nalezljivih bolezni, povezanih s podnebnimi spremembami, v zadnjih 30 letih naraslo za več kot 20 %.

Leta 2020 je bilo v Afriki zabeleženih kar 241 milijonov primerov malarije, kar je največ v zadnjem desetletju.

Raziskava iz leta 2025, ki jo je vodil Inštitut za globalno zdravje Univerze Wisconsin-Madison, je pokazala, da se tveganje za pojav novih nalezljivih bolezni poveča za 12 % vsakič, ko povprečna globalna temperatura zraste za 1 stopinjo Celzija.

Zakaj je to tudi naš problem?

Morda si mislite, da so to težave Afrike, Južne Amerike ali Sibirije, a žal ni tako. Spremembe se dogajajo povsod, tudi okrog nas. Poplave, ki smo jih doživeli leta 2023, niso povzročile le škode na hišah in cestah, ampak so povečale tveganje za okužbe z bakterijami iz vode. Po statističnih podatkih se je v poplavljenih območjih povečalo število okužb prebavil, zlasti pri otrocih in starejših.

Tudi klopi so vse bolj aktivni. Sezono klopov danes beležimo skoraj tri mesece dlje kot pred 20 leti. To pomeni več tveganja za boreliozo in klopni meningoencefalitis.

Pogled nazaj v zgodovino

Stari zdravniki so že pred več kot 2000 leti vedeli, da vreme vpliva na bolezni. Hipokrat, ki ga poznamo kot očeta medicine, je zapisal, da se vročinske bolezni pojavijo v vročem vremenu, mrzle pa v hladnem. Takrat še niso vedeli za viruse in bakterije, a že so opažali povezavo med okoljem in zdravjem.

Danes imamo ogromno podatkov, ki to potrjujejo. Vprašanje pa je: zakaj, če vemo, ne ukrepamo dovolj hitro?

Zakaj zdravniki opozarjajo na klimatske spremembe?

Soavtor raziskave, Jonathan Pac, direktor Inštituta za globalno zdravje na Univerzi Wisconsin-Madison, je poudaril: "Če se podnebje spreminja, se spreminja tudi tveganje za okužbe." Drugi strokovnjaki, kot je Carlos del Rio z Univerze Emory, pa opozarjajo, da moramo podnebne spremembe obravnavati kot bolezen Zemlje, ki ima svoje simptome, eden teh so prav nalezljive bolezni.

Del Rio je v izjavi za javnost povedal: "Ugotovitve so grozljive. Če ne bomo podnebnih sprememb obravnavali kot prioriteto, se bomo soočili s katastrofo."

Kako si lahko pomagamo doma poceni in učinkovito

Čeprav so podnebne spremembe globalen problem, lahko tudi sami naredite nekaj za zmanjšanje tveganja.

• Čista pitna voda: že naše babice so vedele, da je ob poplavah najbolje vodo prekuhati. To uniči bakterije, ki povzročajo drisko in kolero.
  
  
• Zaščita pred komarji: naravni repelenti iz eteričnih olj (citronska trava, evkaliptus) dokazano zmanjšajo število pikov. Študija iz leta 2021 v Maleziji je potrdila, da lahko olje citronele zmanjša pike komarjev za 42 % v prvih dveh urah po nanosu.
  
  
• Krepitev imunskega sistema: redno uživanje česna, medu in ingverja. Ljudska medicina je imela prav, raziskava iz Indije leta 2020 je pokazala, da lahko izvlečki česna zmanjšajo tveganje za okužbe dihal za 25 %.
  
  
• Zeliščni čaji: bezgov čaj in lipov čaj lajšata vročino in krepita odpornost.

To niso nadomestila za medicino, so pa poceni in dostopni ukrepi, ki pomagajo zmanjšati tveganje, če se znajdete v okolju, kjer se nalezljive bolezni hitreje širijo.

Zemlja je bolna, a rešitev obstaja

Globalno segrevanje ni več oddaljena grožnja, ampak realnost, ki jo živimo danes. Povečano širjenje nalezljivih bolezni je eden najbolj očitnih znakov, da se Zemlja spreminja.

Čeprav se ne moremo sami boriti proti podnebnim spremembam, lahko storimo veliko, da zaščitimo sebe in svoje bližnje. To pomeni, da pazimo na čisto vodo, se zaščitimo pred insekti, krepimo odpornost s hrano in zelišči ter podpiramo ukrepe, ki zmanjšujejo onesnaževanje in segrevanje planeta.

Resnica je, da je zdravje Zemlje neposredno povezano z našim zdravjem. Če bomo varovali naravo, bomo varovali tudi sami sebe.