Kaj se dogaja z organizmom, če redno jemo hruške

Najbolj očiten učinek hrušk je na prebavo. Hruška srednje velikosti vsebuje približno 5,5 g vlaknin, kar je nekje okoli 20–25 % priporočenega dnevnega vnosa za odraslega. Vlaknine so snovi, ki jih naše telo ne prebavi popolnoma — delno ostanejo neprebavljene in potujejo po prebavilih, s tem pa pomagajo, da se blato (izločki) ne sprime in, da telo lažje izloči odvečne snovi. Zaradi vlaknin prebava postane mehkejša, bolj enakomerna in imamo manj težav s zaprtjem.

Hruške vsebujejo tudi sorbitol in fruktozo, sladkorje, ki imajo blag odvajalni učinek. Zato lahko nekdo, ki je prej redko jedel sadje, začuti pospešeno prebavo, kot da telo dobi spodbudo, naj izloča.



Tukaj pa nastopi tisti del, ki ne velja za vse. Pri ljudeh z občutljivim črevesjem, se lahko pojavi sindrom razdražljivega črevesja (IBS) ali povečano občutljivost na nekatere vrste sladkorjev (zlasti pogosti sta občutljivosti na fruktozo, sorbitol), se lahko pojavi napihnjenost, krči in plini. Hruške namreč spadajo med sadje z visoko vsebnostjo FODMAP-ov (to je kratica za določene ogljikove hidrate, ki se v črevesju fermentirajo).

Torej, če prej nimate težav s prebavo, si lahko s hruškami naredite medvedjo uslugo. Če pa že imate bolečine, napihnjenost ali občutljivost, potem bodite previdni.

Pasti hrušk: kje se skriva zanka?

Čeprav so hruške na splošno prijazne, niso popolne. Tu so glavne zanke, ki vsakega presenetijo:

• Preveč fruktoze / sorbitola: Če tvoje črevesja ne prebavlja dobro teh sladkorjev, jih lahko fermentacija (razkrajanje v črevesju) povzroči pline in nelagodje.
  
  
• Prehitro uvajanje: Če začneš z dvema hruškama na dan, lahko črevesje "zaropota". Bolje je začeti z enim kosom in opazovati.
  
  
• Niso vse vrste hrušk enake: Večina antioksidantov in vlaknin je v lupini. Če olupite lupino, izgubite precej koristi, hkrati pa zmanjšate tveganja za neprijetnosti (ne povsem, ker lupina vsebuje del vlaknin).
  
  
• Kombiniranje s hitrimi ogljikovimi hidrati: Če hruško pojeste ob zelo sladkem obroku (na primer: z veliko bele moke), lahko sladkorji hitreje pridejo v kri in povzročijo naglo porast glukoze. Bolje je uživati sadje med obroki ali kot samostojen prigrizek.

Pozor: hruške so lahko prijazne, a jih ne jemljimo samoumevno.

Koristi hrušk - kaj pravijo raziskave

• Lepši srčno-žilni profil
  V nedavni klinični študiji so srednje stari ljudje s t. i. metabolnim sindromom (to je skupina dejavnikov, kot so previsok krvni tlak, debelost okoli trebuha in podobno) vsak dan jedli dve hruški skozi 12 tednov. Rezultat? Malo nižji krvni tlak, manjši obseg trebuha in manjša raven leptina (hormona, povezanega z maščobo). Obseg pasu se je v povprečju zmanjšal iz 108,4 cm na 107,7 cm. To sicer ni veliko, a kaže smer.
  
  Redno uživanje hrušk lahko torej pomaga tehtnico obrniti v korist srca.
  
  Več drugih raziskav ugotavlja, da hruške vsebujejo 27 do 41 mg fenolnih snovi (to so rastlinske spojine z antioksidantnim delovanjem) na 100 g sadja, kar samo še potrjuje gornje ugotovitve.
  
  
• Varnejša raven sladkorja v krvi
  Hruške imajo nizek glikemični indeks (približno 38), kar pomeni, da sladkor iz hrušk ne "sky-rocketira" v kri takoj, temveč počasi dviguje raven sladkorja.
  
  V raziskavah na populacijskem nivoju so ugotovili, da vsak teden dodana hruška pomeni približno 3 % manjše tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2.
  
  
• Protivnetno ukrepanje in zaščita celic
  Antioksidanti v hruškah, zlasti tisti v lupini, pomagajo onemogočiti proste radikale (to so nestabilne molekule, ki lahko poškodujejo celice).
  
  Različne študije so pokazale, da hruške zmanjšajo vnetja, pomagajo zaščititi pred oksidativnim stresom in celo podpirajo zdravje ožilja, ker izboljšujejo elastičnost žil.
  
  
• Podpora prebavi in izločanju odvečnih snovi
  Kot že rečeno, hruške z vlakninami spodbujajo redno odvajanje in mehkejše blato, kar telesu olajša izločanje škodljivih snovi. Prav tako vlaknine delujejo kot hrana za koristne bakterije v črevesju, kar krepi imunski sistem in zdravje črevesne mikrobiote.

Primerjava hruške in jabolka

Oboje: hruške in jabolka sta sadje, ki jih ljudje pogosto jemo, in sta pomemben vir vlaknin in antioksidantov. Hruške imajo rahlo prednost pri vlakninah (vsebujejo nekoliko več vlaknin kot jabolka), jabolka pa imajo pogosto več vitamina C (v nekaterih sortah), a razlika pri obeh ni ogromna. Minerali se razlikujejo po sortah (hruške pogosto vsebujejo več kalija in bakra, medtem ko jabolka v nekaterih primerih vsebujejo več vitamina A ali E). Zato ni nujno, da je ena boljša od druge. Ključ do trdnega zdravja je raznolikost.

Pomembns opomba: sorte hrušk se lahko močno razlikujejo, saj imajo nekatere azijske sorte manj kalorij in več vitamina C ali vlaknin kot običajne sorte.

Kdo naj se hruškam raje izogne?

• Občutljivo črevesje / IBS: Ker hruške vsebujejo fruktozo in sorbitol, spadajo med sadje z visokim FODMAP-om. Pri ljudeh z IBS lahko povzročijo napihnjenost, bolečine ali vetrove.
  
  
• Alergija na sadne beljakovine: Če ste alergični na pelod breze ali na drugo sadje (breskev, jabolko), obstaja možnost prekomernega odziva (t.i. križna alergija). Simptomi so lahko srbenje v ustih, pečenje ali izpuščaji.
  
  
• Zelo sladkorna dieta ali inzulinska občutljivost: Če imate težave s sladkorno boleznijo ali morate paziti na sladkor, morate paziti tudi na količino hrušk. Hruške niso brez sladkorja, čeprav so bolj varne kot nekateri drugi sadeži.
  
  
• Zelo občutljiv želodec: Če težko prenašate sadje z lupino, si lahko pomagate z olupljeno hruško ali manjšo porcijo.

Če spadate v katero od teh skupin, začnite počasi, na primer z polovico hruške in opazujte, kako se počutite.

Kako hruške vključiti v vsakdan

Tukaj so ideje, ki prihajajo neposredno iz ljudskih praks, dopolnjene pa so z moderno logiko:

• Jedi z lupino, a počasi
  Če imate močnejše črevesje, jejte hruške z lupino. Tam je največ vlaknin in tudi antioksidantov. Če pa začutite težave, pri vsakem kosu odstranite del lupine.
  
  
• Zjutraj na tešče + kozarec vode
  Vsaj 15 minut pred zajtrkom pojejte polovico hruške (ali manj) in popijte kozarec mlačne vode. To pospeši gibanje črevesja.
  
  
• Kombinirajte hruške z jogurtom ali skuto
  Pol hruške narežite in zmešajte z domačim jogurtom ali skuto. To naredi obrok lažji za prebavo in hkrati doda bioraznovrstnost mikrobioti.
  
  
• Kompoti ali kuhana hruška
  Včasih jo lahko počasi skuhamo (brez sladkorja ali z minimalno količino medu). Topla hruška je lažje prebavljiva.
  
  
• Smoothie, toda zmerno
  Če hruško zmeljete z drugimi sestavinami (npr. listnato zelenjavo, vodo), pijte počasi in ne pretiravajte s količino, ker to lahko poveča absorpcijo sladkorjev.
  
  
• Uživajte observacijsko
  Zapišite si, kdaj ste jedli hruško, koliko in kako ste se počutili 1 do 2 uri kasneje (napihnjenost, krči, mirnost ...). Tako boste znali prilagoditi količino zase.

Hruške so prijatelj vendar le, če jih poslušate

Če boste vsak dan pojedli eno hruško (ali dve), ste na papirju naredil veliko dobrega: podprili boste prebavo, srce, sladkorni nadzor in zaščito celic. Raziskave vse to potrjujejo, spremembe pa so očitne: malo nižji krvni tlak, manjši obseg pasu, hormoni (leptin) ugodneje uravnoteženi ... A hruška ni čudežno zdravilo. Je samo del celostnega pristopa k prehrani.

In pasti, kot so fermentacija sladkorjev pri občutljivih črevesjih, niso mit, so resnične in pogoste. Zato vam priporočamo: začnite počasi, poslušajte svoje telo, prilagajajte količino in način uživanja.