Ko zdravilo za raka ni problem: zakaj farmacevtska podjetja tekmujejo za bolnike, ne za ozdravitve

Živimo v času izjemne revolucije na področju zdravljenja najhujših bolezni. predvsem gre za rakava obolenja. A ta revolucija nima enega glavnega junaka, pač pa dva. Zdi se, kot bi zdravniki tekmovali, kateri pristop je boljši: imunoterapija in personalizirana medicina.

Bistvo imunoterapije je, da zdravila sprogramirajo imunski sistem, da sam napade škodljive celice. Bistvo personalizirane medicine je v tem, da vsakdo dobi zdravila, ki so mu pisana na kožo, ki nimajo stanskih učinkov in so zaradi tega bolj učinkovita. Zelo podobno, kot homeopatija, vendar s podporo velikih farmacevtskih družb.



Na prvi pogled se seveda lahko veselimo dosežkov na obeh področjih in si nadejamo, da so kombinacije najboljšega iz obeh pristopov.

Vendar!

Julija je ameriški urad FDA (Food and Drug Administration) poslal javno priporočilo odgovornim inštitucijam, da po hitrem postopku potrdijo zdravilo za zdravljenje levkemije. S tem so spustili duh iz stekleničke!

Zakaj?

Poznavalci že dolgo vedo, kakšna zmeda in nervoza vlada med farmacevtskimi družbami. Prav vse so namreč okrepile raziskave zdravil za kemoterapije, ker se bojijo, da z novimi metodami ne bodo več potrebne. Zato postaja kemoterapija praktično čez noč vse uspešnejša in z manj stranskimi vplivi. Če bodo nove metode uspele, potem lahko kemoterapije povsem odpadejo.

Nove metode pa odpirajo še eno fronto. Zdravila za programiranje imunskega sistema so laboratorijsko razmeroma enostavna za naredit, zato se pojavlja na stotine manjših laboratorijev, ki vsak zase patentirajo svoje univerzalno zdravilo proti raku. Zaradi poplave zdravil enostavno primanjkuje pacientov. Poleg tega so bolnišnice, ki so v lasti univerz in drugih inštitucij večinoma zavezani k testiranju svojih zdravil, to pa pomeni, da morajo manjše farmacevtske družbe iskati paciente izven akademske in raziskovalne sfere.

Tekmovalnost je šla že tako daleč, da morajo pacienti podpisovati, da ne bodo jemali zdravil drugih proizvajalcev, čeprav bi bila pogosto prav kombinacija dveh ali več zdravil najboljša rešitev. Vsako leto samo v ZDA diagnosticirajo raka pri približno 85.000 novih pacientih, vsako leto pa zaradi raka opravijo 10.000 kirurških posegov.

Zaradi vse učinkovitejših zdravil je pacientov vse manj.

To pa še ni vse!

Velika večina imunoterapevtskih zdravil napade beljakovine PD-1. Zdravila v izredno visokem odstotku premagajo raka na pljučih in prostati. Zelo učinkovita postajajo zdravila tudi pri raku črevesa ...

Problem je, ker farmacevti ne dovolijo, da bi zdravniki sami odrejali zdravljenja, čeprav niso vsa zdravila enako zmogljiva v vseh fazah zdravljenja. To pomeni, da morajo pacienti eksperimentalnih zdravil vedno od začetka in ne veljajo izsledki drugih zdravil. Pri nas bi temu rekli onemogočanje konkurence.

Namesto, da bi podjetja med sabo tekmovala, gre očitno za preveč denarja, da bi to bilo mogoče. Naravnost strašljiva pa je teza, da farmacevtske družbe že razmišljajo, kako do več pacientov. Če bi se rak širil kot gripa, bi bili dobički še večji.

Pa je sploh mogoče, da bi rak postal virusno obolenje?

Ne, vendar farmacevtska iznajdljivost ne pozna meja.

Dr. Roy Baynes, ki je leta 2014 kot prvi zdravnik dobil dovoljenje, da lahko uporabi nova zdravila, je ob tem dejal: "Zakon ekonomije pravi, da z naraščanjem ponudbe cene zdravil padejo. A v primeru zdravil proti raku temu ni tako. Zdravila so astronomsko precenjena, branža pa raje razmišlja, kako do še več pacientov."

Trenutno je v fazi testiranja 10.000 eksperimentalnih zdravil.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.