Raziskave postavljajo pod vprašaj ribe ... Da, ribe!

Zadnja velika raziskava iz ZDA je pokazala, da ljudje, ki redno jedo ribe, povečujejo tveganje za nastanek kožnega raka in to za kar 22 odstotkov. Kožni rak je namreč ena najhitreje rastočih oblik raka v Evropi. Med njimi je najbolj nevarna oblika melanom, to je bolezen, pri kateri pigmentne celice v koži začnejo nenadzorovano rasti.

Glavni krivec je že dolgo znan: ultravijolično (UV) sevanje sonca in solarijev. A raziskovalci so zdaj opozorili še na nekaj nepričakovanega. Morda ima pri tem svojo vlogo tudi hrana?!



Kaj pravi nova raziskava o ribah?

Raziskava, ki so jo izvedli na Univerzi Brown v ZDA, je zajela kar 500.000 ljudi, v povprečju starih 62 let. Preiskovance so spremljali glede njihovih prehranskih navad, posebej so jih spraševali o tem, koliko rib pojedo vsak teden.

Ugotovitve so bile presenetljive: tisti, ki so pojedli približno 300 gramov rib na teden (to pomeni dve do tri porcije), so imeli 22 % večje tveganje za nastanek kožnega raka v primerjavi s tistimi, ki rib skoraj niso jedli. Pri tistih, ki so uživali tuno, je bilo tveganje celo 20 % večje.

Zanimivo pa je, da se pri ljudeh, ki so jedli ocvrto ribo, ta povezava ni pokazala. To pomeni, da nevarnost morda ni v sami ribi kot živilu, ampak v tem, kaj se v njej skriva.

Kje se skriva problem?

Ena od razlag je onesnaženost morij in oceanov. Ribe namreč niso le vir beljakovin in zdravih maščob, temveč lahko v sebi kopičijo tudi težke kovine, kot sta živo srebro in arzen.

Raziskave so že prej pokazale, da imajo ljudje, ki pogosto jedo ribe, v telesu več strupenih elementov. Leta 2020 je ameriška agencija FDA izmerila, da ima povprečna konzerva tune lahko tudi do 0,35 mg živega srebra na kilogram, kar pri rednem uživanju ni zanemarljivo. Težke kovine so znane kot kancerogeni dejavniki, to pomeni, da lahko povečajo tveganje za nastanek raka.

Znanstveniki sicer poudarjajo, da v omenjeni raziskavi niso merili dejanske vsebnosti kovin v telesu ljudi, zato ne morejo reči, da je povezava stoodstotno dokazana. A sum ostaja in je dovolj močan, da je sprožil razpravo po vsem svetu.

Zakaj to povzroča zmedo?

Ribe so nam vedno prodajali kot sinonim za zdravje. In res, omega-3 maščobne kisline, ki jih najdemo v lososu, sardelah in skuši, so dokazano koristne za srce in možgane. Ljudje, ki jedo več rib, imajo običajno manj težav s srčnimi boleznimi. Študija iz leta 2021 na Finskem je pokazala, da redno uživanje rib zmanjša tveganje za srčni infarkt za 15 %.

Toda zdaj se pojavi vprašanje: ali si z ribami res pomagamo pri srcu, a hkrati tvegamo raka kože? To je dilema, ki jo raziskovalci še vedno poskušajo razrešiti.

Kaj lahko naredite vi?

Ljudska modrost pravi: vsega po malo, ničesar preveč. To velja tudi pri ribah. Če jih jeste dvakrat na teden, ni razloga za paniko. Pomembno pa je, da izbirate pametno.

• Manjše ribe, kot so sardine, inčuni in skuše, vsebujejo manj živega srebra kot velike ribe (tuna, mečarica).
  
  
• Ribe iz čistejših voda (severni Atlantik, Baltsko morje) so praviloma manj onesnažene kot tiste iz industrijsko obremenjenih območij.
  
  
• Če želite omega-3 maščobne kisline brez tveganja težkih kovin, lahko posežete po lanenem semenu, oreščkih ali po ribjem olju, ki je prečiščeno.

V ljudski praksi so ljudje za zdravje srca in možganov pogosto uporabljali orehovo olje ali pa so jedli konopljina semena. Danes vemo, da obe živili vsebujeta zdrave maščobe, ki imajo podobne učinke kot tiste v ribah, a brez nevarnosti kovin.

Leta 2020 so v Kaliforniji izmerili, da so v telesu prebivalcev obalnih mest, ki so ribe jedli trikrat tedensko, ravni živega srebra 40 % višje kot pri tistih, ki rib skoraj niso uživali. Po drugi strani pa je ista skupina imela nižji krvni tlak in manj težav z aritmijo. To kaže na paradoks: ribe lahko zdravijo eno težavo, a hkrati odprejo vrata drugi.

Do leta 2025 se je v Evropi povečalo povpraševanje po tako imenovanih bio ribah iz trajnostne pridelave, kjer so ravni težkih kovin strogo nadzorovane. A te ribe so dražje in si jih mnogi ne morejo privoščiti. Zato je ključno poiskati cenejše, a varne alternative.

Kaj pravijo strokovnjaki?

Raziskovalci poudarjajo, da njihove ugotovitve niso razlog, da bi ljudje prenehali jesti ribe. Kot je zapisal eden izmed avtorjev študije: "Naša raziskava odpira vprašanja, ne pa daje dokončnih odgovorov."

To pomeni, da je potrebnih še več analiz, kjer bodo natančno merili, kako močno vplivajo onesnaževala v ribah na zdravje kože. Do takrat pa velja načelo previdnosti. Uživajte ribe, a ne v prevelikih količinah, in predvsem izbirajte kakovostne.

Poceni domače rešitve

Če želite ohraniti prednosti rib, ne da bi se izpostavljali tveganju, si lahko pomagate tudi z ljudskimi rešitvami:

• Laneno seme: ena žlica ima približno 2,5 g omega-3 maščobnih kislin.
  
  
• Orehi: pest orehov (30 g) vsebuje okoli 2,6 g omega-3.
  
  
• Konopljina semena: 3 žlice vsebujejo približno 3 g omega-3.

Te količine zadostujejo za dnevne potrebe po zdravih maščobah, ki varujejo srce in možgane, ne da bi tvegali težke kovine.

Previdnost in ravnovesje

Ribe ostajajo zdravo živilo, a nova spoznanja nas opozarjajo, da niso brez tveganj. Če jih jeste dvakrat na teden, izbirate manjše vrste in pazite na poreklo, boste dobili njihove koristi, brez da bi se izpostavili večji nevarnosti. Za dodatno varnost pa lahko posežete po domačih, preizkušenih rešitvah, semenih, oreščkih in rastlinskih oljih.

Resnica je, da popolne hrane ni. Tudi tisto, kar smo nekoč imeli za idealno, lahko skriva pasti. A z znanjem in malo previdnosti lahko uživate v raznolikosti prehrane, hkrati pa zaščitite svoje zdravje.