
Paleo dieta je privlačna v teoriji, a strokovnjaki opozarjajo, da izključevanje žit, stročnic in mlečnih izdelkov lahko dolgoročno vodi do pomanjkanja ključnih hranil – preden se odločite zanjo, preberite, kaj kažejo najnovejše raziskave.
Paleo dieta je v zadnjih letih postala prava prehranska senzacija. Ideja, da jemo kot naši predniki iz kamene dobe, se zdi privlačna in logična ... Vendar pozor! Paleo dieta pomeni izogibanje predelani hrani, poudarek je na naravnih sestavinah in uživanju veliko beljakovin. A kaj, če ta način prehranjevanja ni tako popoln, kot se zdi na prvi pogled?
Kadar nekdo omeni paleo dieto, se mi takoj pojavi pred očmi slika: kilogram mesa na žaru, peščica oreščkov in nič kruha. Prav tak je bil pristop bližnjega kolega, ki se je pred leti odločil za ta način prehranjevanja. Prvih šest tednov je bil navdušen – shujšal je, počutil se je lahkotno in energično. Potem so se začele težave. Prihajalo je do zaprtja, nivo energije je nihal, krvne analize pa so pokazale zvišan LDL holesterol. Po posvetu z nutricionistom se je izkazalo, da mu v prehrani primanjkuje vlaknin in nekaterih mikrohranil, ki jih je prej dobival iz polnozrnatih žit in stročnic. Njegova izkušnja ni izjema – in prav o tem govori ta članek.
Poglejmo si ključne slabosti paleo diete, ki jih potrjujejo tudi znanstvene raziskave.
Glavna ideja paleo diete je uživanje hrane, ki so jo poznali naši predniki – meso, ribe, zelenjava, sadje, oreščki in semena. Izločimo pa žita, stročnice, mlečne izdelke in vse predelane proizvode.
A že tu naletimo na prvo težavo: hrana, ki je danes na voljo, ni več enaka tisti izpred tisoč ali celo milijon let. Danes uživamo meso živali, ki so bile selektivno vzrejene, imajo drugačno prehrano in živijo v umetnih okoljih. Tudi zelenjava in sadje, ki ju kupimo v trgovini, sta daleč od divjih sort, ki so bile včasih dostopne našim prednikom.
Po podatkih Univerze v Kaliforniji današnja jabolka vsebujejo do 50 % manj hranil kot pred 50 leti. Poleg tega so mnoge vrste zelenjave gensko prilagojene, da so odpornejše, večje in bolj sladke. Čeprav so lahko ekološka živila nekoliko bližje originalnim, jih je težko dobiti in so precej dražja. Z drugimi besedami: paleo dieta danes niti v najboljšem primeru ni tisto, za kar se prodaja.
Paleo dieta zahteva uživanje kakovostnega mesa – najbolje od živali, ki so bile hranjene s travo in niso bile obdelane s kemikalijami. A takšno meso ni poceni. Cena ekološkega mesa je lahko tudi dvakrat višja kot običajno. Na primer, kilogram ekološke govedine v Sloveniji stane več kot 20 evrov, medtem ko običajna govedina stane okoli 10 evrov.
Če bi večina prebivalstva prešla na paleo način prehranjevanja, bi to imelo velik vpliv na okolje. Po podatkih Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) živinoreja že zdaj povzroča približno 14,5 % vseh emisij toplogrednih plinov. Še večja poraba mesa bi ta delež dodatno dvignila in poslabšala problem podnebnih sprememb – kar je argument, ki ga zagovorniki paleo diete redko omenjajo.
Mnogi se paleo diete lotevajo zaradi hitrega hujšanja. Res je, da zmanjšan vnos ogljikovih hidratov in sladkorjev lahko privede do izgube kilogramov, a dolgoročno so učinki lahko manj pozitivni.
Nekatere analize, objavljene v reviji The Lancet Public Health, opozarjajo na kompleksno razmerje med nasičenimi maščobami in srčno-žilnimi boleznimi. Čeprav novejše pilotne raziskave, kot je tista s PubMed iz leta 2009, kažejo, da stroga paleo dieta z nizkim glikemičnim indeksom pri nekaterih skupinah kratkoročno izboljša krvne maščobe, pa dolgoročni učinki na zdravje srca pri splošni populaciji ostajajo nepojasnjeni. Rdeče meso in živalske maščobe vsebujejo visoke količine holesterola, ki pri nekaterih posameznikih prispeva k zamašitvi arterij.
Po podatkih iz Harvardove šole za javno zdravje imajo ljudje, ki uživajo veliko rdečega mesa, statistično višje tveganje za bolezni srca v primerjavi s tistimi, ki jedo več rastlinske hrane. Kako to vpliva nate osebno, je odvisno od genetike, starosti in celotnega načina življenja – prav zato se pred korenito spremembo prehrane priporoča posvet s strokovnjakom. Kaj se zgodi z vašim telesom, ko jeste meso vsak dan, si podrobneje preberite v članku Kaj se zgodi z vašim telesom, če jeste meso vsak dan?
Raziskave kažejo, da paleo dieta zaradi visoke vsebnosti rdečega mesa lahko pri nekaterih posameznikih poveča tveganje za sladkorno bolezen tipa 2. Rdeče meso vsebuje določene spojine, ki lahko vplivajo na inzulinsko občutljivost, kar je dejavnik tveganja za razvoj sladkorne bolezni.
Prav tako je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) rdeče meso uvrstila med verjetno kancerogene snovi (skupina 2A), predelano meso pa med dokazano kancerogene (skupina 1). Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC) je po pregledu več kot 800 študij ugotovila, da vsakih 50 gramov predelanega mesa na dan poveča tveganje za raka debelega črevesa za 18 %. To ne pomeni, da bo vsak, ki je salamo, zbolel za rakom – pomeni pa, da redno uživanje predelanega mesa ni nevtralno z vidika zdravja. Zveza med rdečim mesom in tveganji za zdravje srca je opisana tudi v članku So rastlinske alternative boljše za zdravje srca kot meso?
Paleo dieta izključuje stročnice in žita, ki so bogat vir vlaknin. Pomanjkanje vlaknin pa ni samo neprijetnost – je resna prehranska vrzel. Povzroči lahko prebavne težave, vpliva na mikrobiom črevesja in poveča tveganje za nekatera obolenja.
Kot smo pisali v članku Ali pomanjkanje ogljikovih hidratov spodbuja razvoj raka debelega črevesa?, prehrana z malo ogljikovimi hidrati in posledično malo vlakninami nehote ustvari ugodno okolje za nevarne črevesne bakterije. Strokovnjaki s Univerze v Torontu so pokazali, da so vlaknine ključno gorivo za produkcijo butirata – snovi, ki ima dokazane protirakave učinke na črevesno sluznico.
Odrasli bi morali dnevno zaužiti 25–38 gramov vlaknin, paleo dieta pa te vrednosti pogosto ne dosega. Zakaj so vlaknine tako ključne in kje jih najdemo, preberite v Zakaj so vlaknine ključ do zdravja in Ali veste, kje je veliko vlaknin?
Poleg tega paleo dieta omejuje mlečne izdelke, kar pomeni manjši vnos kalcija. Kalcij je ključnega pomena za zdravje kosti, pri čemer tveganje narašča z leti, posebej pri ženskah po menopavzi. V članku Zakaj naši stari starši niso poznali ne osteoporoze ne sive mrene? opisujemo, kako zelena zelenjava delno nadomesti mlečne vire kalcija – a pri strogi paleo dieti je ta nadomestitev pogosto nezadostna.
Eden pogostejših neželenih učinkov paleo diete, ki ga opisujejo njeni sledilci, je dvig LDL holesterola ("slabega" holesterola) po nekaj mesecih visokoproteinske prehrane. Seveda to ne velja za vsakogar, a je dovolj pogosto, da ga ne smemo prezreti.
Prehrana bogata z rastlinskimi vlakninami, kot so ovsene kaše, stročnice in polnozrnata žita – torej točno tisto, kar paleo dieta izključuje – se je v številnih kliničnih preskusih izkazala za učinkovito pri zniževanju LDL holesterola. Kot razlagamo v članku Prve simptome visokega holesterola lahko občutimo že med hojo, je preprosta kanadska študija pokazala, da so bolniki s povišanim holesterolom zgolj s prehranskimi vlakninami v treh mesecih znižali slab holesterol za 13 %. Brez tablet.
Čeprav paleo dieta ponuja nekatere koristi – izogibanje predelani hrani, zmanjšanje vnosa sladkorja in manj ultra-predelanih živil –, ima tudi pomembne pomanjkljivosti. Visoki stroški, potencialni negativni učinki na zdravje srca pri nekaterih posameznikih, možno povečano tveganje pri rednemu uživanju predelanega mesa ter pomanjkanje vlaknin so ključni argumenti, ki jih ne smemo prezreti.
Kot pri vsaki dieti je pomembno, da najdemo ravnovesje. Namesto strogega sledenja paleo pravilom se lahko odločite za bolj fleksibilen pristop – uživanje več naravnih, nepredelanih živil, a hkrati vključevanje polnovrednih žit in stročnic za zadosten vnos vlaknin in mikrohranil. Prav to načelo upošteva mediteranska prehrana, ki velja za eno najbolj celostno preučenih in priporočenih oblik zdravega prehranjevanja.
Ne pustite se zavesti prehranskim trendom brez temeljitega razmisleka. Preden se odločite za katerokoli dieto, se posvetujte s strokovnjakom za prehrano in si zastavite ključno vprašanje: Je ta način prehranjevanja res trajnosten in zame zdrav na dolgi rok?
Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.
O AVTORJU:
