Vaša modna dieta morda hrani raka: kaj nizkohidratna prehrana počne z vašim črevesjem

Začnimo s tem, kar že dolgo vemo: vlaknine so naš prijatelj. V ljudskem jeziku bi rekli: "Če ima človek redno prebavo, mu ni treba k zdravniku." Vlaknine, ki jih najdemo v sadju, zelenjavi in polnozrnatih žitih, skrbijo, da gre blato redno ven, da se črevesje ne razdraži, da tam živijo prave bakterije in da notranje stene črevesja ostanejo zdrave.

Ena od pomembnih vlog vlaknin je tudi ta, da hranijo koristne bakterije v našem črevesju. Te bakterije iz vlaknin proizvajajo koristne snov, med njimi tudi kratkoverižne maščobne kisline, kot je butirat, ki imajo močne protirakave učinke. Butirat zmanjšuje vnetja, pomaga celicam, da se obnavljajo, in zavira škodljive bakterije.

In zdaj pride pomemben del: raziskava iz Univerze v Torontu je pokazala, da če uživamo prehrano z malo ogljikovih hidratov (torej tudi z zelo malo vlaknin), lahko s tem nehote ustvarimo pravo gojišče za nevarne bakterije. Ena izmed njih je posebna vrsta E. coli, ki proizvaja strupeno snov, imenovano kolibaktin. Ta snov poškoduje DNK celic v debelem črevesu in, kot vemo, poškodbe DNK pogosto vodijo v nastanek raka.

Da bo bolj jasno: kolibaktin ni nekaj, kar čutimo ali zaznamo. Deluje tiho, a zelo nevarno. Poškoduje notranje celice črevesa, še posebej takrat, ko tam ni dovolj zaščitne sluzi. Ta sluzna plast je kot nevidna odeja med bakterijami in stenami črevesa. Ko jemo premalo vlaknin, ta plast postane tanjša, bakterije pa lahko pridejo bližje in naredijo več škode.

V omenjeni raziskavi so uporabili miši, ki so jih hranili na tri načine: z običajno prehrano, zahodnjaško prehrano (veliko maščob in sladkorja) ter prehrano z zelo malo ogljikovih hidratov. Le pri tistih, ki so bile na nizkohidratni dieti in so bile izpostavljene E. coli z izdelavo kolibaktina, se je začel razvijati rak debelega črevesa.

Kaj to pomeni za vas?

Če se odločite, da boste jedli manj ogljikovih hidratov, s tem zmanjšate tudi vnos sadja, zelenjave in žit – torej hrane, ki ima največ vlaknin. V enem povprečnem jabolku je okoli 4 grame vlaknin, v skodelici kuhanega fižola celo 15 gramov, odrasel človek pa naj bi jih na dan zaužil vsaj 25 do 30 gramov. V resnici jih večina ne zaužije niti 15 gramov dnevno, kar pomeni, da smo že brez diete v primanjkljaju.

Rak debelega črevesa je resna stvar. Po podatkih več onkoloških inštitutov se ta rak uvršča med tri najpogostejše rake pri obeh spolih. Število na novo obolelih se vsako leto tako poveča, da si ne moremo več zatiskati pred problemom.

In kako je to povezano z bakterijami?

Naše črevesje je dom za trilijone mikroorganizmov – gre za nekakšen notranji ekosistem, ki mu znanstveniki pravijo črevesni mikrobiom. Če je ta uravnotežen, smo bolj zdravi, imamo boljši imunski sistem, boljše razpoloženje in manj možnosti za razvoj bolezni. A če ta sistem porušimo – kar se pogosto zgodi pri ekstremnih dietah – pridejo v ospredje bakterije, kot je nevaren sev E. coli, ki proizvaja kolibaktin. In s tem se začne verižna reakcija.

Znanstveniki so tudi ugotovili, da se nevarnost močno poveča pri tistih ljudeh, ki imajo genetske napake v sistemu popravljanja DNK. To pomeni, da se njihova telesa ne znajo dobro braniti pred poškodbami, ki jih povzroča kolibaktin. Eno takih stanj je Lynchov sindrom – genetska napaka, ki znatno poveča tveganje za raka debelega črevesa. Približno 15 % vseh primerov raka debelega črevesa vključuje prav takšne mutacije.

Ali obstaja rešitev?

Seveda. Ena od najbolj naravnih in učinkovitih rešitev je dodajanje topnih vlaknin, kot je inulin. Inulin je vrsta vlaknine, ki jo najdemo npr. v cikoriji, artičokah in čebuli, in ima poseben učinek: hrani dobre bakterije, zmanjša vnetje, zmanjša število škodljivih bakterij in zmanjša možnosti za poškodbe DNK.

Zanimivo je, da raziskave kažejo, da že dodatek 10 gramov inulina dnevno lahko zmanjša vnetja v črevesju in izboljša strukturo sluzne plasti. Še več, v eni od raziskav, ki jo je objavila revija Cell Host & Microbe, so miši, ki so uživale inulin, razvile za polovico manj tumorjev v debelem črevesu kot tiste, ki ga niso.

Posebno pozornost je pritegnil tudi sev E. coli Nissle, ki ga najdemo v nekaterih probiotičnih dodatkih. Čeprav je bil dolgo časa označen kot koristen, zdaj raziskovalci preučujejo, ali je varen za ljudi z okvarjenimi geni za popravljanje DNK, saj tudi ta sev lahko proizvaja kolibaktin. Tukaj velja previdnost.

Kaj nam sporoča ljudska modrost?

Če poslušate naše stare mame, so vedno govorile: "Jej zelenjavo, da se ti črevesje ne zamaši." In imele so prav. Ko jeste vlaknine, ne poskrbite le za "redno gibanje", ampak za celostno zdravje črevesja. V ljudski medicini je bilo črevesje vedno povezano z zdravjem celega telesa – od kože do počutja. In sodobna znanost zdaj le potrjuje to, kar so starejši vedeli brez mikroskopov.

Sklep

Dieta z malo ogljikovimi hidrati morda res pomaga pri hitri izgubi teže, vendar lahko dolgoročno pripelje do resnih težav, predvsem če ne pazite na vnos vlaknin. Ne gre le za prebavo, gre za zaščito pred enim najnevarnejših rakov. Ne pozabimo, da so vlaknine kot "čistilci" našega telesa, ki poleg vsega še krepijo dobre bakterije, zavirajo nevarne in ščitijo našo notranjost.

Zato ne nasedajte vsaki modni dieti. Namesto tega raje vsak dan posezite po jabolku, pojejte za pest veliko fižola, skledo solate ali kos polnozrnatega kruha. Če lahko, v prehrano dodajte tudi česen, čebulo, por, artičoke in radič. Vse to vsebuje veliko topnih vlaknin, ki dokazano zmanjšujejo tveganje za rakasta obolenja.

Zdravje se vedno začne v črevesju in črevesje ima najraje naravno, bogato, raznoliko hrano, ki diši po vrtu in domači kuhinji. Z njim ravnajte kot z najboljšim prijateljem, da vam bo dobro služilo še dolga leta.

Vsebina je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Pri pripravi so bili uporabljeni javno dostopni strokovni viri, priporočila WHO, EFSA in drugih organizacij.